Info
- Letni čas: poletje
Vrednote
- Uživajte v: razgled, mir, narava, divje živali
- Naravne znamenitosti: jame, naravni parki, plaže, rt
- Urbane znamenitosti: brez
Potopis
Poletje smo ponovno preživeli v nam dobro poznanem kampu v Premanturi. Po lanskoletni polomiji, ko sva moška predstavnika zbolela in smo po hitrem postopku odšli domov, smo dopust na obali že težko pričakovali. A zaradi negativnih izkušenj pretekle sezone visokih upov in načrtov nismo gojili. V Premanturi je bilo vse tako kot pretekla leta. Morda je bilo manj gostov, a to nas niti ni motilo. Če bi bilo vsako leto tako, bi nam bilo še bolj všeč. Dnevi so si bili bolj ali manj podobni. Dopoldan smo preživeli v miru na naših priljubljenih plažah Kamenjaka. Ko pa je sonce postalo vroče in se je okoli nas pričela nabirati množica dopustnikov, smo se vrnili v senco borovega gozda v kampu. Za kosilo smo »nalovili« precej odličnih ribic. Popoldan smo preživeli na lokalni plaži kampa, kjer se je Samo igral na mivki. Ker pa so nas kljub vsemu pričeli srbeti podplati, smo se kakšno popoldne podali na krajši izlet po Kamenjaku ali okolici. Tako smo se peš odpravili proti najbolj jugovzhodnemu rtu Kamenjaka. Sprehod je bil miren, saj je tu vožnja z avtomobili prepovedana. Tako smo prispeli do praznih plaž. Jaz sem obujal spomine na otroštvo, ko smo na teh plažah preživljali dopust s starši. Ko se je sonce pričelo spuščati proti morju, smo na zahodnih obalah poiskali primerno plažo in si ogledali sončni zahod. Morda nismo izbrali ravno najboljšega dne, saj je sonce zašlo za oblaki in ne naravnost v vodo. A je kljub temu obarvalo nebo v romantične barve. To je bil Samov prvi sončni zahod, ki si ga je tudi zapomnil. Za povrh smo ob povratku v prikolico tam srečali še ježa in kresničke. Spet drugo popoldne smo se odpravili raziskovati dinozavre na Kamenjaku. Pot smo že večkrat prehodili, tako da smo vedeli, kaj pričakovati. A vseeno je bila prijetna popestritev dneva, ki smo ga zaključili še z ogledom vhoda v lokalno jamo. Teden dopusta je prehitro minil. In ker nam je bilo tako zelo všeč, za nami pa ni prikolice zasedal noben drug gost, smo počitnice raztegnili še za nekaj dni. Ni nam bilo žal in upamo, da bomo tak miren dopust uživali tudi prihodnje leto.
Povezani prispevki
Zanimivosti
Premantura je osrednje naselje na najbolj južnem delu Istre, hrvaškega največjega polotoka. Leži na osrednjem, nekoliko višjem, delu polotoka Kamenjaka. Staro mestno jedro naselja se je skoraj v celoti ohranilo vse do danes, zanj so značilne bele hiše z rustikalnimi oboki in majhnimi balkoni. Najbolj opazen element starega dela naselja prav gotovo predstavlja 27 m visok, kvadraten zvonik, ki služi za orientacijo med plovbo mornarjem in ribičem v okolici rta Kamenjaka. Novi del naselja predstavljajo turistična vikend naselja. V okolici Premanture in sosednjega naselja Medulin svoj čar naredijo manjši otočki (skupina devetih otokov), med katerimi so največji Ceja, Fenera in Bodulaš, najbolj zanimiv pa je verjetno otok Fenoliga, kjer so še danes vidni ostanki stopal različnih dinozavrov, ki so tu živeli pred 110-90 milijoni let. Posebno dobro je ohranjena sled dvonožnega triprstega dinozavra, pripadnika skupine guanodontida, v neposredni bližini pa so tudi sledi večjega štirinožnega plazilca, ki je verjetno pripadal sauropodom. Na južnem koncu Istre lahko pogosto naletimo na sledi dinozavrov – njihove stopinje. Najbolj znano najdišče odtisov je zagotovo otočje Brionov. Malokdo pa ve, da jih lahko najdemo tudi na samem rtu Kamenjak in na bližnjem otoku Fenoligi. Omenjeni odtisi so nastali pred okoli 90 milijoni let in so tako kakšnih 10 milijonov let mlajši od odtisov najdenih na Brionih. So dobro raziskani. Tako vemo, da lahko na otoku najdemo 146 odtisov dinozavrovih stopinj v šestih različnih poteh. Najverjetneje pripadajo vrstam Theropodov in Sauropodov. Žal pa jih bodo naravne sile kmalu za vedno zabrisale in jih ne bo več možno videti. Odtisi so nastali, ko so takrat živeči dinozavri potovali po planetu. Ko so prečkali priobalni del, so se stopala pod njihovo težo vdirala v mehko morsko blato. V času oseke se je to blato posušilo in zasuli so ga mlajši sedimenti drugačne sestave. Na ta način so bili odtisi zaščiteni pred vplivi okolja za mnoge milijone let. V zadnjih desetletjih pa so na obalah Kamenjaka in otokov potekala kamnolomska dela. Med lomljenjem kamenja so se plasti, ki so prekrivale odtise, odlomile in prikazale odtise pod seboj. Sedaj so odtisi stopinj ponovno izpostavljeni vremenskim silam, ki jih bodo s časoma stopile z okolico.
Zemljevid
Galerija slik