Ponujamo vam več kot 170 idej!
Iščite po naši zbirki
Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Lovrenška jezera
Na Pohorju smo obiskali barje, poznano kot Lovrenška jezera. Pohod smo pričeli pri Ribiški koči, od koder smo se povzpeli na Jezerski hrib s spomenikom padlim. Hodili smo večinoma po gozdni poti, občasno pa smo prečkali travnike s spomladanskim cvetjem in zadnjimi ostanki snega. Mimo razbitin letala smo se spustili na Ribniško sedlo in se povzpeli nazaj do Lovrenških jezer z razglednim stolpom.
Lovrenška jezera
Pot pod Storžičem – Sv. Lovrenc
Svetega Lovrenca smo osvojili po krožni Poti pod Storžičem. Iz vasi Povlje nas je pot skozi naselje pripeljala v gozd. Hojo nam je popestrilo več znamenitosti ob poti (Žagarjev mlinček, Odmrlo drevje, Srečotove mlinčke…), na vrhu pa smo pri cerkvi sv. Lovrenca uživali v razgledu. Po kratkem postanku pri Domu na Lovrencu smo se do avta vrnili po poti mimo kamnoloma, Babnega vrta in kapelice.
Pot pod Storžičem – Sv. Lovrenc
Dolina Tamar in izvir Zelenci
Sprehodili smo se po dolini Tamar. Izpred skakalnice v Planici smo po lepo urejeni makadamski poti prišli do Planinskega doma Tamar, kjer pa se zaradi gneče turistov niti nismo zadrževali. Od Kapele Marije Pomagaj smo rajši odšli proti slapu Nadiža. Naša vztrajnost pri strmem vzpenjanju do izvira je bila poplačana z vsemi vodnimi lepotami na poti. Iz doline Tamar smo se odpeljali še do Zelencev.
Dolina Tamar in izvir Zelenci
Hom in Osolnik
Hom in Osolnik sta dva vrhova Polhograjskega hribovja, za katera smo morali premagati kar nekaj strmih vzponov. Hom je v celoti poraščen z gozdom, na vrhu pa smo si lahko odpočili na klopci in iz nje skozi naravno okno uzrli le malo razgleda. Osolnik je travnat vrh, na katerem stoji Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, izpred katere smo uživali v lepem razgledu v dolino.
Hom in Osolnik
Češka koča
Češka koča stoji na ovalni krnici pod Grintavcem in ob robu prepadnega pobočja. Midva sva se do nje podala s smeri Planinskega jezera na Jezerskem. Pot je speljana po gozdu in nudi precej sence, vseeno je bil počitek na Andrejevi klopi dobrodošel. Drugi del poti ponuja lepe razglede, pri hoji pa so naju spremljali metulji, muhe in lepo cvetje. Zaradi snežne odeje do Koče na Ledinah nisva prišla.
Češka koča
Gradova Miramar in Devin
Obiskali smo dva pravljična gradova v Italiji. Raziskovali smo številne poti grajskega parka ob gradu Miramar. Našli smo čudovit pogled na morje, Castelleto, Labodje jezero in se sprehodili po drevoredu. Nato smo se odpeljali naprej in se po Rilkejevi poti z nepopisnimi razgledi sprehodili do gradu Devin. Po ogledu gradu smo dan zaključili na idilični razgledni točki grajskega parka.
Gradova Miramar in Devin
Peč (Tromeja)
Na Peč (Tromejo) smo se povzpeli izpred Planinskega doma Tromeja. Pri vzponu v jutranjem hladu smo uživali v jesensko obarvani naravi in pogledih na zasnežene vrhe gora v okolici. Na lahki poti do vrha so nas spremljali mir in nežni vodni šumi bližnjih potokov. Vrh nam je ponujal čudovit razgled v dolino pod Poncami in okoliške gore ter daljši oddih na prijetnih sončnih žarkih.
Peč (Tromeja)
Kriška planina - Planina Koren - Košutna - vrh Korena - Jež – Zvoh
Izhodišče najinega pohoda je bila Kriška planina. Prvi cilj je bila planina Koren s pastirsko kočo in razgledom na sosednje vrhove. Strm vzpon naju je ločil do planine Košutna s pastirskim domom, spominsko kapelico in lepim razgledom v dolino. Nad planino se nahaja vrh Košutna s še lepšim razgledom. Od tu sva se povzpela še na vrh Korena in preko grebena Jež do zadnjega cilja Velikega Zvoha.
Kriška planina - Planina Koren - Košutna - vrh Korena - Jež – Zvoh
Premantura 2004
Prvi oddih Bubijev v Premanturi. Preživela sva ga v družbi Miha in Jureta. Veliko smo se kopali pri svetilniku, kjer smo se v vodi med meduzami igrali z žogo, v senci pa brali knjige ali igrali tarok. Ko smo se malo naveličali stalno iste plaže, smo se odpravili še na Kamenjak. Neko deževno popoldne pa smo izkoristili za obisk Pule, Puljske Arene in Puljske ribarnice, kjer smo 'ujeli' naše kosilo.
Premantura 2004
Bistriška planina 2007
Bistriška planina je priljubljena pohodniška in sprehajalna točka. Do nje vodi več poti, mi smo izbrali pot z izhodiščem z Brezij pri Tržiču. Po začetnih težavah z iskanjem možnega mesta parkiranja in začetnim malce strmejšim vzponom, je bil pred nami prav prijeten lahkoten sprehod. Na planini smo pri Koči na Bistriški planini pomalicali, potem pa se lahkotno vrnili v dolino.
Bistriška planina 2007
Izola – Krajinski park Strunjan – Forma viva Portorož
V Izoli smo se sprehodili po obali in uživali v sladoledu, nato smo se odpeljali glavnemu cilju izleta naproti – Strunjanski klif. V Strunjanu smo se sprehodili ob laguni Stjuža in se razgledali na Strunjanske soline. Potem smo odšli na pot po Strunjanskem klifu, ki nas je v senci gozda vodila mimo Strunjanskega križa do čudovitega Mesečevega zaliva. Dan smo zaključili pri Formi Vivi v Portorožu.
Izola – Krajinski park Strunjan – Forma viva Portorož
Koča v Krnici pod Kriško steno
Na zimski dan smo obiskali dolino Krnice pod Kriško steno. Prečkali smo most Velike Pišnice in ves čas hodili po cesti ob reki. Uživali smo v čudovitih zimskih prizorih narave, pot pa se je počasi vzpenjala. Strmina je bila nekoliko večja naprej od planine V Klinu pa vse do Koče v Krnici, kjer smo se ogreli s čajem. Spust s sankami je bil v zgornjem delu hiter, od planine naprej pa zelo počasen.
Koča v Krnici pod Kriško steno
Špičasti hrib in Sveti Mohor nad Kranjem
Na Sveti Mohor smo tokrat odšli v suhi zimi. Našo običajno direktno pot mimo kmetije Gaber smo tokrat dopolnili z vzponom na Špičasti hrib. Vzpon je kratek, a precej strm. Vrh ima lepo urejene klopce in vpisno knjigo, ni pa razgleden. Spustili smo se mimo Gabra in uživali v lepih razgledih na pobeljene vrhove na poti do vrha in cerkve sv. Mohorja. Pri povratku smo občudovali igro narave z ledom.
Špičasti hrib in Sveti Mohor nad Kranjem
Na sveti Jošt nad Kranjem skozi Benedikovo dolino
Na Sv. Jošt nad Kranjem smo se tokrat podali iz Čepulj in skozi Benedikovo dolino. Gre za manj znan dostop, ki ga brez težav prehodijo tudi mlajši otroci. Že pri hoji skozi dolino smo našli svoj mir in tudi v nadaljevanju nismo srečali veliko pohodnikov. Na poti nas je spremljalo spomladansko cvetje, večkrat pa smo tudi uživali razgled v dolino – proti Kranju in Ljubljani ter v smeri Besnice.
Na sveti Jošt nad Kranjem skozi Benedikovo dolino
Premantura 2020
Poletje 2020 se nam je najbolj vtisnilo v spomin po praznih plažah, mirnem morju in daljšem izletu s čolnom po okoliških otokih.
Premantura 2020
Sveti Jošt nad Kranjem po Poti prijateljev
Na Sv. Jošt nad Kranjem smo se povzpeli iz Stražišča. Izbrali smo Pot prijateljev, na katero smo od parkirišča pod vznožjem zavili desno preko travnikov pod daljnovodi v gozd. Pot je na določenih odsekih slabše označena in je v prvem delu manj strma, kasneje pa se priključi Sodarjevi poti. Na vrhu smo uživali v lepem razgledu in guganju, nato smo se vrnili v dolino po glavni cesti skozi Javornik.
Sveti Jošt nad Kranjem po Poti prijateljev
Rakov Škocjan
Rakov Škocjan smo obiskali po Učni poti Rakov Škocjan. Pot se prične pri Malem naravnem mostu in končna pri Velikem naravnem mostu. Vmes nas je učna pot vodila preko kratkih Zelških jam, do izvira reke Rak, ostankov rečne žage, mimo starega hrasta in vse do Velikega naravnega mostu. Tako smo uživali v opazovanju in fotografiranju rastlinstva in živalstva, da smo pozabili obiskati Tkalca jamo.
Rakov Škocjan
Pokljuška soteska
Na toplo pomladno popoldne smo obiskali Pokljuško sotesko, ki je bila ob našem obisku žal zaprta. Po pogovoru z ostalimi pohodniki smo se le odločili za obisk. Uživali smo v res lepi naravi in miru. Sprehodili smo se do Pokljuške luknje in tudi na njen vrh. Po precej divji poti in prečkanju mostu v najožjem delu soteske smo uspeli priti do galerij kraljeviča Andreja, ki so bile žal polomljene.
Pokljuška soteskaPobrskajte po naši knjižni polici
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
