Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
V čudoviti naravi Logarske doline smo na turistični kmetiji preživeli krajši oddih. V nekaj dneh smo se povzpeli do Solčavske tise in slapu Rinka, obiskali Robanov kot in Presihajoči studenec, se po Razgledni cesti odpeljali do izhodišča za vzpon na Potočko Zijalko in s kolesom prevozili Logarsko dolino. Zadnji dan smo obiskali še Pravljični gozd, nato smo polni lepih vtisov naš oddih zaključili.
Premanturo smo letos obiskali malce drugačni Bubiji. Prvič sva dopustovala kot zakonca in prvič sva dopustovala kot starša. Premanturo je prvič obiskal najin mali fantič Samo, ki je na srečo enako kot midva užival v čofotanju po vodi in hlajenju v senčki borovcev. Dopoldneve smo preživljali v čistem in mirnem zalivčku Kamenjaka, popoldneve pa pri prikolici z zabavanjem novega družinskega člana.
Prekolesarili smo pot od Dovjeg do Rateč. Večinoma smo vozili po lepo urejeni kolesarski poti in uživali ob hladu reke ter lepih razgledih. V Mojstrani smo se priključili Kolesarski poti Jureta Robiča z oznako D-2, ki nas je preko Gozda Martuljka in Kranjske Gore pripeljala vse do Rateč. Tu smo se ustavili pri cerkvici, nato pa pri meji z Italijo obrnili nazaj. Ob povratku smo obiskali še Zelence.
Solčavska tisa je največja znamenitost Solčave in ena večjih znamenitosti Logarske doline. Njena točna starost ni znana, ima pa za tise velik obseg. Velja za naravni spomenik in naravno znamenitost, zato je planinsko društvo do nje speljalo planinska pot. Čeprav nas je strmina poti nekoliko presenetila, smo uživali v miru in samoti narave. Pohod je bil lep začetek našega dopusta v Logarski dolini.
Sprehodili smo se po Kovačkovi poti v Kropi, ki so jo “zgradili” otroci Vrtca Kropa. Pri cerkvi Matere božje smo uživali razgled na Kropo in na cerkev sv. Lenarta na nasprotni strani potoka Kroparica. Pot smo si popestrili z iskanjem skritih škratov in drugimi pravljičnimi znamenitostmi ob poti. V kratkem smo že stali pri Kugli in škratjem domovanju. Tudi povratek po Skrivni poti je bil hiter.
Tokrat smo Pokljuko obiskali v snegu. Naš pohod smo začeli pri vojašnici in nadaljevali proti strelišču biatlonske proge. Ob tekaški progi smo se odpravili v smeri planine Konjščice, a zaradi več ledenih in snežnih težav na poti do planine nismo prišli. Odločili smo se za povratek po isti poti in uživanje v pogledih na zimske Pokljuške gozdove. Dan smo zaključili s sprehodom ob Blejskem jezeru.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Izpod peresa pisatelja Paula Coelha je nastala zgodovinska pripoved o Margareth Zelle, ki jo poznamo pod imenom Mata Hari. Avtor nam predstavi usodo dekleta, ki je iskala blišč, a vedno našla zgolj bedo. Ali je res umrla za posledicami svojih zločinov kot pravijo sodniki, ali pa zgolj zaradi strahu, ki ga je s svojo močjo in lepoto sejala med možmi?