Ponujamo vam več kot 170 idej!
Iščite po naši zbirki
Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Iz vasi Smokvica na Lačno
Na lep jesenski dan smo obiskali Primorsko. Popoldne smo se izpred cerkve v vasi Smokvica podali do vrha Lačna. Začetna strmina nas je pripeljala na vrh grebena, kjer je bil trud poplačan z lepim razgledom. Pred nami je bila mirna, a ne razgledna pot, zato smo opazovali več življenja v naravi. Vrh Lačna označuje zelen, visok razgledni stolp. Pri povratku smo uživali v žarkih zahajajočega sonca.
Iz vasi Smokvica na Lačno
Polhograjska Grmada
Polhograjska Grmada je eden najvišjih vrhov Polhograjskega hribovja. Kljub vsemu pa je razmeroma lahko dostopna in zato velja za bolj obiskan vrh. Naše izhodišče je bila vas Topol, od koder smo vrh Polhograjske Grmade osvojili po sorazmerno položni poti. Strmejši je bil le zadnji vzpon, ki nas je ob pomoči stopnic pripeljal na skalnat vrh z izrednim razgledom. Pri povratku smo le uživali na soncu.
Polhograjska Grmada
S kolesi po Logarski dolini
Na dopustu v Logarski dolini smo en dan namenili kolesarjenju po dolini. Prekolesarili smo spodnji del doline vse do naše kmetije. Uživali smo v čudovitih idiličnih prizorih doline in njenih okoliških gora. Peljali smo se mimo Doma duhovnih vaj in Kapele Kristusa Kralja, v bližini katerega smo videli škotsko govedo. Pri obisku izvira Črna smo se počutili kot v naravi pravljične dežele.
S kolesi po Logarski dolini
Krakovski gozd in Kostanjevica na Krki
Obiskali smo Kostanjevico na Krki in se izpred gostilne Žolnir po Ressljevi poti odpravili na raziskovanje Krakovskega gozda. Pot je bila precej razmočena, lepa pokrajina pa je postajala vse bolj divja. Oznake so nas vodile mimo potopljenega gozda, gojišč ptičev in ograjenega rezervata ven iz gozda. Mimo Cvelbarjevega doba smo prišli nazaj na Kostanjevico in obiskali še samostan ter Formo Vivo.
Krakovski gozd in Kostanjevica na Krki
Lovrenška gora
Piramidasto oblikovan vrh nad vasjo Zminec je opazen že od daleč. Hkrati pa je popolnoma neviden in poznan le redkim. Nanj vodi kratek, a strm vzpon. Na koncu poti nas pričaka med drevesa skrita cerkev, za njo domiselno skrita vpisna knjiga, še kakšnih 200 m naprej pa pravi vrh. Čeprav prav na vrhu Lovrenške gore ne moremo opazovati razgleda, pa je ta med potjo toliko bolj izrazit.
Lovrenška gora
Vodnikov razglednik
Na Vodnikov razglednik smo se povzpeli iz vasi Jereka. S slabim občutkom zaradi parkiranja smo sledili smerokazu in poti, ki nas je vodila po gozdu z večkratnim prečkanjem asfaltne ceste. Ob prijetnem pogovoru, zanimivi tlakovani cesti in lepotah narave nam je pot s postopnim vzpenjanjem hitro minila. Na vrhu so nas pričakali sonce, čudovit pogled na dolino, mir in tišina poletnega dopoldneva.
Vodnikov razglednik
Obrobje Novega mesta in pešpot Luknja
Obiskali smo »dolenjsko metropolo« Novo mesto. Sprehajali smo se po njegovem obrobju, od področja Bršljin, preko Straže in Prečne (mimo cerkve sv. Antona Padovanskega) vse do doline reke Temenice. Tu smo na pešpoti Luknja uživali v lepotah in miru narave. Sprehodili smo se mimo jame Luknja in bili presenečeni nad razsežnostjo ruševin gradu Luknja. Vračali smo se mimo letališča Novo mesto.
Obrobje Novega mesta in pešpot Luknja
Storžič
Storžič je precej obiskan dvatisočak, prepoznan po stožčasti obliki. Mi smo se na vrh odpravili izpred Doma pod Storžičem po poti skozi Žrelo. Na tej težji poti smo se večkrat srečali z utrujenostjo in izpostavljenostjo terena. Ob poti smo videli planiko in drugo gorsko cvetje, na vrhu pa so nam družbo delale planinske kavke. Spustili smo se prek Škarjevega robu, ki je zahteval kar previden korak.
Storžič
Koncentracijsko taborišče Ljubelj in Tominčev slap
Obiskali smo podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju. Ostanki taborišča so slabo vidni, a smo si zaradi informativnih tabel bolje predstavljali zgodbo taborišča in tistega časa. Pri povratku smo si ogledali še Koncentracijsko taborišče Ljubelj, ki je urejeno v spominski park. Pred odhodom domov smo se v Podljubelju sprehodili še do 18 m slapu Belega potoka, Tominčevega slapu.
Koncentracijsko taborišče Ljubelj in Tominčev slap
Planina Korošica
Na Planino Korošica vodi več poti, mi smo jo obiskali z izhodiščem pod mejnim prehodom Ljubelj. Gozdna pot je speljana po serpentinah in precej razgibana, večkrat se nam je odprl tudi lep razgled v dolino in na okoliške gore. Ko smo prispeli do planine, smo hodili med številnim cvetjem in vse do Kocbekovega doma na Korošici uživali v slikanju. V dolino so nas pregnale prve kaplje dežja.
Planina Korošica
Ljubljansko barje in Sv. Ana
Dan smo namenili potepanju po Ljubljanskem barju. Naužili smo se lepega razgleda iz obzidja cerkvice v Dragomerju, obiskali kamnolom v Notranjih Goricah, nato pa se iz vasi Jezero povzpeli na bližnjo vzpetino s cerkvico sveto Ana. Preko gozda smo se sprehodili mimo spomenika Zore Luckmann in kaj hitro osvojili vrh z lepim razgledom. Dan smo zaključili na Sodnem vrhu z opazovanjem vlakov pod nami.
Ljubljansko barje in Sv. Ana
Stol
Na Stol sva se povzpela izpred Valvazorjevega doma. Na poti sta se izmenjevali hoja preko travnikov in hoja po senci gozda. Na Žirovniški planini sva se odločila za položnejšo, Žirovniško pot proti vrhu. Po počitku na klopci pri Janezu sva se povzpela proti Prešernovi koči. Po krajšem počitku sva se povzpela na vrh Stola. Vračala sva se po strmejši poti po sedlu med Malim in Velikim Stolom.
Stol
S kolesi iz Kranja do Letališča Jožeta Pučnika
S kolesi smo se iz Kranja do Letališča Jožeta Pučnika peljali po gozdu speljani, prijetni in manj prometni stezi. Od Planeta Tuš Kranj smo se preko Poslovne cone Šenčur pripeljali vse do steze letališča, kjer smo uživali v razgledu na pristajanje in vzletanje letal. Krožno smo se nazaj v Kranj vrnili preko Šenčurja, mosta čez avtocesto, Prebačevega, mimo »farme« in Čirč.
S kolesi iz Kranja do Letališča Jožeta Pučnika
Izola – Koper – Strunjan
Kljub burji smo se potepali po obali. Sprehajali smo se po ozkih primorskih uličicah Izole mimo Trga padlih in cerkve sv. Mavra do obale z glavnim pomolom. Ker je bila burja za obisk Debelega rtiča vseeno premočna, smo odšli v Koper. Ogled starega dela mesta smo pričeli na Ukmarjevem trgu in končali pri Da Pontejevem vodnjaku. Dan smo zaključili na prazniku kakijev v Strunjanu.
Izola – Koper – Strunjan
Od Begunjske graščine do jame Zijalke
Sprehodili smo se po parku Begunjske graščine. Po promenadi smo prišli do grobišča talcev, senčnice Brezjanke in paviljona Jožamurka s kapelico sv. Jožefa, arhitetka Jožeta Plečnika. Ob povratku smo pri vhodu graščine videli še veliki zvon cerkve sv. Urha, nato pa smo se odpeljali naprej do ruševin gradu Kamen. Malo smo se potepali po ruševinah, potem pa smo se strmo povzpeli do jame Zijalke.
Od Begunjske graščine do jame Zijalke
Rog – Sv. Jakob – Sv. Florijan
Naše izhodišče pohoda je bila vas Topol oz. Katarina nad Ljubljano, od koder smo obiskali razgledno točko Rog in tri cerkve – Cerkev sv. Katarine, Cerkev sv. Jakoba in pri povratku Cerkev sv. Florijana. Pot je bila zelo raznolika (asfalt, travnik, gozd), a ne preveč zahtevna. Večkrat smo uživali v lepih razgledih v dolino in tudi miru narave te lokacije, ki je sicer ob vikendih zelo obiskana.
Rog – Sv. Jakob – Sv. Florijan
Po sledeh gradnje Rupnikove linije
Po sledeh gradnje Rupnikove linije je tematska pot nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, ki sledi delu obrambnih vojaških struktur iz časov med 1. in 2. svetovno vojno. Mi smo se odpravili po krajši, krožni poti, po kateri nas je od bunkerja do bunkerja nadvse zanimivo vodil Škofov Francelj. Pot je še posebej zanimivo opremljena za otroke, saj jim bo Francelj predal veliko svojih modrosti.
Po sledeh gradnje Rupnikove linije
Kraški rob
Na lep jesenski dan smo obiskali Primorsko. Sprehodili smo se od cerkve sv. Kvirika čez Kraški rob do Velega Badna oz. Ušes Istre. Na poti smo zelo uživali v lepi kraški pokrajini, ruju in razgledih na okolico. Visoke pečine Velega Badna smo si ogledali v tišini, pri povratku smo opazili tudi naravni most. Pri povratku smo se spustili do bunkerja, nato pa zaključili z ogledom zvonika in cerkve.
Kraški robPobrskajte po naši knjižni polici
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
