Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Velika planina je edinstvena, saj je največja visokogorska pašna planina pri nas. Obisk pastirskega naselja nas je popeljal v drugačne čase. Sprehod po planini nas je pripeljal do različnih naravnih in etnoloških znamenitosti – jama Vetrnica, kapelica Marije Snežne… Uživali smo v lepih razgledih, obenem pa smo kar pazili na korak, da nismo stopili na kamniško murko, pogačico ali drugo cvetlico.
Potepali smo se po vasi Duplje na Gorenjskem. Začeli smo v Sp. Dupljah pri cerkvi sv. Vida in se sprehodili mimo Graščine Duplje do Vogvarjeve hiše. Obe znamenitosti smo si ogledali le od zunaj in nadaljevali naš sprehod z vzponom proti gozdu, od koder se je odprl lep razgled. Zavili smo na gozdno cesto in odšli do Rokovnjaškega tabora v Udin borštu s kožaricami in Krivo jelko v Zg. Dupljah.
Ob obisku Postojne smo se tam povzpeli na Sovič s čudovitim razgledom na mesto in okolico. Obiskali smo ruševine gradu Adelsberg in znamenito razgledno točko Pri Slovenski štangi s slovensko zastavo, se spustili v mesto Postojna in si ogledali Titov trg s skulpturo človeške ribice, Inštitut za raziskovanje krasa s proteusom na steni in Cerkev sv. Štefana ter doprsni kip papeža Janeza Pavla II.
Proti Martuljškim slapovom smo se odpravili iz Gozda Martuljek. Hodili smo po soteski potoka Martuljek, prečkali nekaj mostičkov in se povzpeli do Spodnjega slapu. Mimo Brunarice pri Ingotu nas je vse strmejša pot vodila proti Zgornjemu slapu, ker pa je voda odnesla del poti do njega žal nismo prišli. Pri povratku smo po še zahtevnejši poti obiskali dolino Za Akom, ki je bila zavita v meglo.
Obiskali smo »dolenjsko metropolo« Novo mesto. Sprehajali smo se po njegovem obrobju, od področja Bršljin, preko Straže in Prečne (mimo cerkve sv. Antona Padovanskega) vse do doline reke Temenice. Tu smo na pešpoti Luknja uživali v lepotah in miru narave. Sprehodili smo se mimo jame Luknja in bili presenečeni nad razsežnostjo ruševin gradu Luknja. Vračali smo se mimo letališča Novo mesto.
Na Peč (Tromejo) smo se povzpeli izpred Planinskega doma Tromeja. Pri vzponu v jutranjem hladu smo uživali v jesensko obarvani naravi in pogledih na zasnežene vrhe gora v okolici. Na lahki poti do vrha so nas spremljali mir in nežni vodni šumi bližnjih potokov. Vrh nam je ponujal čudovit razgled v dolino pod Poncami in okoliške gore ter daljši oddih na prijetnih sončnih žarkih.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Roman Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, nas popelje v Perzijo, kakršna je bila leta 1092, ko so se bili boji za prevlado v Iranu. Skozi tekoče zapisane besede vstopimo v realen svet vojnih in političnih spletk. A kaj kmalu si pričnemo postavljati vprašanja o tem, kaj je resničen svet in kaj zgolj iluzija prefinjenega stratega ter ali svet vodi blaznež ali človekoljub. Tanka je linija med...