Ponujamo vam več kot 170 idej!
Iščite po naši zbirki
Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Riklijev pohod na Stražo nad Bledom
Riklijevo pot smo obiskali v organiziranem pohodu. Izpred hotela smo se povzpeli v zmeren klanec, speljan v serpentinah. Na vrhu smo bili deležni lepega razgleda na Blejsko jezero. Od tu smo po travnati poti odšli do spomenika Arnolda Riklija in naredili postanek pri okrepčevalnici. Po drugi strani hriba smo se v senci gozda mimo kamnoloma spustili do jezera in pohod zaključili v Zaki.
Riklijev pohod na Stražo nad Bledom
Kriška planina - Planina Koren - Košutna - vrh Korena - Jež – Zvoh
Izhodišče najinega pohoda je bila Kriška planina. Prvi cilj je bila planina Koren s pastirsko kočo in razgledom na sosednje vrhove. Strm vzpon naju je ločil do planine Košutna s pastirskim domom, spominsko kapelico in lepim razgledom v dolino. Nad planino se nahaja vrh Košutna s še lepšim razgledom. Od tu sva se povzpela še na vrh Korena in preko grebena Jež do zadnjega cilja Velikega Zvoha.
Kriška planina - Planina Koren - Košutna - vrh Korena - Jež – Zvoh
Polhograjska Grmada
Polhograjska Grmada je eden najvišjih vrhov Polhograjskega hribovja. Kljub vsemu pa je razmeroma lahko dostopna in zato velja za bolj obiskan vrh. Naše izhodišče je bila vas Topol, od koder smo vrh Polhograjske Grmade osvojili po sorazmerno položni poti. Strmejši je bil le zadnji vzpon, ki nas je ob pomoči stopnic pripeljal na skalnat vrh z izrednim razgledom. Pri povratku smo le uživali na soncu.
Polhograjska Grmada
Pula
Dan dopusta smo namenili ogledu mesta Pula. Začeli smo z Areno Pula in sprehodom do parne lokomotive. Odpeljali smo se do Beneške trdnjave, se sprehodili do Foruma (glavnega trga) in Augustovega hrama (z arheološkimi ostanki), nato po podzemnih rovih Zerostrasse do Herkulovih vrat, Dvojnih vrat in Zlatih vrat ter ruševin Malega rimskega gledališča. Dan smo zaključili v Akvarija Pula.
Pula
Po Italiji – Milje in Trst
V Italiji smo obiskali Milje in Trst. V Miljah smo se sprehajali po ozkih primorskih ulicah in si ogledali stolnico sv. Janeza in Pavla, mestno hišo, cerkev sv. Frančiška in grad, od koder je lep razgled. Nato smo se odpeljali v Trst. Tam smo se sprehodili do rimskega gledališča in naprej do Velikega trga s pomolom Audace. Izpred gradu sv. Justa smo uživali razgled v barvah sončnega zahoda.
Po Italiji – Milje in Trst
Osmica po Cerkniškem jezeru
Cerkniško jezero smo obiskali s kolesi. Iz Cerknice smo se preko Dolenje vasi odpeljali vse do vasi Dolenje jezero, od koder smo že uzrli Cerkniško jezero v vsej njegovi lepoti. Narava nas je čisto prevzela, zato smo se veliko ustavljali. Križišče naše osmice je bilo pri Čebelarskem centru, od koder smo se na vrhu klanca enkrat odpeljali proti vasi Otok, drugič pa ob Strženu nazaj do Dolenje vasi.
Osmica po Cerkniškem jezeru
Peč (Tromeja) v snegu
Na Peč (Tromejo) sva se iz Rateč tokrat podala pozimi. Najin cilj je bilo sankanje in turna smuka. Odločila sva se za vzpon po cesti, ki je bila v zimskih razmerah do Doma na Tromeji dobro utrjena. Pot proti Peči je bila bolj mehka in nama je povzročala nekaj težav, a sva vseeno vztrajala do vrha. Spust s sankami je bil sprva bolj počasen, od doma naprej pa hiter. Turna smuka pa je bila v užitek.
Peč (Tromeja) v snegu
Iz vasi Smokvica na Lačno
Na lep jesenski dan smo obiskali Primorsko. Popoldne smo se izpred cerkve v vasi Smokvica podali do vrha Lačna. Začetna strmina nas je pripeljala na vrh grebena, kjer je bil trud poplačan z lepim razgledom. Pred nami je bila mirna, a ne razgledna pot, zato smo opazovali več življenja v naravi. Vrh Lačna označuje zelen, visok razgledni stolp. Pri povratku smo uživali v žarkih zahajajočega sonca.
Iz vasi Smokvica na Lačno
Premantura 2004
Prvi oddih Bubijev v Premanturi. Preživela sva ga v družbi Miha in Jureta. Veliko smo se kopali pri svetilniku, kjer smo se v vodi med meduzami igrali z žogo, v senci pa brali knjige ali igrali tarok. Ko smo se malo naveličali stalno iste plaže, smo se odpravili še na Kamenjak. Neko deževno popoldne pa smo izkoristili za obisk Pule, Puljske Arene in Puljske ribarnice, kjer smo 'ujeli' naše kosilo.
Premantura 2004
Po Soriški planini
Na Soriško planino smo odšli z zimsko opremo. Po robu smučišča smo se povzpeli do koče reševalne postaje in preverili razmere na naši poti. Kmalu smo zavili v gozd, kjer je bila strmina še večja, a pogledi na zimsko idilo in modro nebo so poplačali trud. Ko se je gozd končal, se je pot zravnala in začelo se je prečkanje pobočja do opuščene kasarne. Tu smo se okrepčali s čajem in vrnili v dolino.
Po Soriški planini
Premantura 2015
V Premanturi je bilo vse tako kot pretekla leta. Dopoldneve smo preživljali v miru naših priljubljenih plaž Kamenjaka, popoldneve pa v senci borovega gozda pri prikolici ali na lokalni plaži z mivko za Sama. Jedli smo veliko slastnih rib, se sprehodili na najbolj JV rt Kamenjaka, na zahodnih obalah pa čakali sončni zahod. Ogledali smo si tudi stopinje dinozavrov in vhod v bližnjo lokalno jamo.
Premantura 2015
Dovžanova soteska
Dovžanovo sotesko smo prehodili po Razgledni poti, ki vodi čez celo sotesko. Hodili smo po gozdu desne strani struge do najožjega dela soteske, kjer smo prečkali most in se sprehodili skozi predore. V kratkem smo prišli do geološkega stebra, levo čez most pa smo preko galerij odšli še do starega predora. Pri povratku po cesti smo zavili še na gozdno učno pot in do stare partizanske tiskarne.
Dovžanova soteska
Kriška gora z Golnika
Običajno pot na 1471 m visoko Kriško goro vodi iz vasi Gozd. Mi smo si želeli pot še podaljšati, zato smo kot izhodišče izbrali parkirišče ob Kliniki Golnik. Strma pot nas je spremljala vse do vrha s Kočo na Kriški gori. Kljub temu pa je bilo med vzponom ravno prav počivališč in razgledišč, da smo si lahko odpočili. Med spustom smo se ustavili na Vzletišču Kriška gora in opazovali let padalcev.
Kriška gora z Golnika
Dolina Tamar in izvir Zelenci
Sprehodili smo se po dolini Tamar. Izpred skakalnice v Planici smo po lepo urejeni makadamski poti prišli do Planinskega doma Tamar, kjer pa se zaradi gneče turistov niti nismo zadrževali. Od Kapele Marije Pomagaj smo rajši odšli proti slapu Nadiža. Naša vztrajnost pri strmem vzpenjanju do izvira je bila poplačana z vsemi vodnimi lepotami na poti. Iz doline Tamar smo se odpeljali še do Zelencev.
Dolina Tamar in izvir Zelenci
Vodnikov razglednik
Na Vodnikov razglednik smo se povzpeli iz vasi Jereka. S slabim občutkom zaradi parkiranja smo sledili smerokazu in poti, ki nas je vodila po gozdu z večkratnim prečkanjem asfaltne ceste. Ob prijetnem pogovoru, zanimivi tlakovani cesti in lepotah narave nam je pot s postopnim vzpenjanjem hitro minila. Na vrhu so nas pričakali sonce, čudovit pogled na dolino, mir in tišina poletnega dopoldneva.
Vodnikov razglednik
S kolesi iz Dovjega do Rateč
Prekolesarili smo pot od Dovjeg do Rateč. Večinoma smo vozili po lepo urejeni kolesarski poti in uživali ob hladu reke ter lepih razgledih. V Mojstrani smo se priključili Kolesarski poti Jureta Robiča z oznako D-2, ki nas je preko Gozda Martuljka in Kranjske Gore pripeljala vse do Rateč. Tu smo se ustavili pri cerkvici, nato pa pri meji z Italijo obrnili nazaj. Ob povratku smo obiskali še Zelence.
S kolesi iz Dovjega do Rateč
Planina Preval
Na planino Preval smo se iz mejnega prehoda Ljubelj odpravili skupaj z agility društvom. Hodili smo po Bornovi poti skozi Bornove tunele. Sama pot sicer ni zahtevna, a je zaradi izpostavljenosti na več delih od nas zahtevala previdnost. Kljub temu pa je bila ravno pravšnja za dopoldansko druženje družin s pasjimi prijatelji. Pri Koči na planini Prevala smo se okrepčali, nato pa se vrnili v dolino.
Planina Preval
S Crngroba na Križno goro
Na Križno Goro smo tokrat odšli iz Crngroba. Ogledali smo si Cerkev Marijinega Oznanjenja, nato pa sledili poti v gozd z daljšim, a zmernim vzponom. Na Planici smo se mimo spomenika NOB povzpeli do cerkve sv. nadangela Gabrijela, nato pa se večinoma spuščali vse do Križne gore in cerkve Svetega Križa. Vračali se nismo preko Planice, ampak po bolj ravninski poti mimo Lavtarskega vrha.
S Crngroba na Križno goroPobrskajte po naši knjižni polici
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
