Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Stari grad nad Kamnikom nam je ostal v spominu po lepem razgledu v dolino, ohranjenih ruševinah grajskega obzidja in pravljičnim presenečenjem za najmlajše. Kljub strmejšim odsekom vzpona do gradu, smo pot nadaljevali še na bližnjo Visoko špico. Tu smo uživali v počitku na klopeh in še lepšem razgledu kot pri Starem gradu. Ob povratku v dolino smo si privoščili dobro sladico v bližnji slaščičarni.
Vodna učna pot Grabnarca se prične v Lancovem pri Kulturnem domu. Ko smo zapustili glavno cesto, nas je pot peljala v senco gozda in hlad potokov Lipniške doline. Hoja po lesenih mostovih je bilo doživetje zase. Kar hitro smo prispeli do ruševin Grabnarjevega mlina, od koder smo nadaljevali ob potoku do Grofovega bajerja. Tu se pot obrne z vzponom do vasi Vošče in spustom po cesti do Lancovega.
Iz Krope smo se povzpeli na Jamnik, eno najlepših razglednih točk. Hoditi smo pričeli po Kovačkovi poti in sledili škratom, ki so nas pripeljali do svojega domovanja na vrhu Kugle. Nadaljevali smo proti Barigli, katere vrh označuje tabla otrok iz vrtca Kropa. Drugi del poti nas je nagradil z lepimi razledi v dolino in proti cerkvici sv. Primoža in Felicijana. Kljub soncu smo bili na vrhu sami.
Pet dni smo se potepali po Nemčiji. Začeli smo na Bavarskem z gradovi kralja Ludvika II Barvarskega. Ogledali smo si dvorec Linderhof in grad Neuschwanstein. V prihodnjih dneh smo obiskali zabaviščni park Legoland, si ogledali mesto Ulm z najvišjim cerkvenim zvonikom na svetu, in Augsburg, rojstno mesto Mozarta. Zadnji dan smo obiskali jezero Chimsee in si ogledali grad Herrenchiemsee.
Svetega Lovrenca smo osvojili po krožni Poti pod Storžičem. Iz vasi Povlje nas je pot skozi naselje pripeljala v gozd. Hojo nam je popestrilo več znamenitosti ob poti (Žagarjev mlinček, Odmrlo drevje, Srečotove mlinčke…), na vrhu pa smo pri cerkvi sv. Lovrenca uživali v razgledu. Po kratkem postanku pri Domu na Lovrencu smo se do avta vrnili po poti mimo kamnoloma, Babnega vrta in kapelice.
Odšla sem na službeno potovanje na Dunaj, kjer mi je družbo delal Podi. Skupaj sva vsak dan odšla na sprehod v Mestni park z zlatim spomenikom Johannu Straussu, Kursalonom, jezercem in potočkom. Prehodila sva približno tretjino Dunajskega Ringa in videla številne znamenitosti (koncertno hišo, opero, Plečnikovo stavbo v obliki likalnika). Sprehajala sva se tudi do Štefanovega in Petrovega trga.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Roman Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, nas popelje v Perzijo, kakršna je bila leta 1092, ko so se bili boji za prevlado v Iranu. Skozi tekoče zapisane besede vstopimo v realen svet vojnih in političnih spletk. A kaj kmalu si pričnemo postavljati vprašanja o tem, kaj je resničen svet in kaj zgolj iluzija prefinjenega stratega ter ali svet vodi blaznež ali človekoljub. Tanka je linija med...