Kolo

Info

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Letni čas: pomlad, poletje, jesen

O poti

  • Parkirišče: označeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: neoznačena pot
  • Značilnosti poti: krožna pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, mir, narava
  • Naravne znamenitosti: jezero
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, muzeji

Potopis

Ker avtomobila nismo želeli pustiti pred nakupovalnim centrom, kot so nam sicer predlagali na številnih spletnih straneh, smo se rajši odločili za parkirišče ob pokopališču. Od tam smo se s kolesi odpravili nazaj v Cerknico in nato levo proti Dolenji vasi.

Po prihodu v Dolenjo vas smo se, kot je pri nas pogosto v navadi, malce izgubili. Na srečo pa nas je prijazna vodička pri maketi Cerkniškega jezera usmerila na pravo pot in nam mimogrede podala še precej zanimivih informacij tako glede muzeja kot tudi okolice.

Prek polj smo tako prispeli do vasi Dolenje jezero, takoj za njim pa smo že uzrli Cerkniško jezero v vsej svoji lepoti. Jezero nas je nato spremljalo lep del poti. Stalno smo se morali ustavljati za oglede in fotografije. Narava nas je čisto prevzela. Vseeno pa smo hitro napredovali in kmalu prispeli do mostu prek Stržena in še naprej do Čebelarskega centra, ki nam je bil poznan še iz časov jadranja po jezeru.

Tam smo zavili desno v gozd. Ravnina je kmalu prešla v strm klanec. Kljub strmini pa ga je ob stalnem vzpodbujanju zmogel še naš petletnik. Na vrhu klanca smo zavili levo proti oznakam za Gorenje jezero. Cesta, po kateri smo se ves čas vozili, se je tu postopoma spuščala. Spusti v hladu gozda so bili pravi užitek.

Ko smo prišli na dno klanca, smo zaupali mojim navigacijskim sposobnostim. Prepričan sem bil, da se moramo peljati skozi Otok, da pridemo do Gorenjega jezera, zato smo zavili levo, morali pa bi iti naravnost. Tako smo se peljali skozi Otok in nato kar lep čas nazaj proti Čebelarskemu centru, ko smo le ugotovili mojo zmoto. A sonce je bilo že previsoko na nebu in premočno je sijalo, da bi se vrnili nazaj in nadaljevali pot okoli Cerkniškega jezera. Rajši smo se odločilo za osmico.

Po prihodu do Čebelarskega centra smo ponovno zavili na pot v klanec. Tokrat je utrujenost zmagala in najmlajši je šel del poti peš. Vseeno pa mu je uspelo samostojno priti do vrha tega res strmega klanca. Na vrhu smo se odpravili v desno. Pot se je še vedno vila v klanec, ki pa na srečo ni bil ne hud in ne naporen. Ob poti smo občudovali Stržen in spremljali obvestila ter informativne table o lokalnih znamenitostih.

Pot se je prevesila v blag spust proti Dolenji vasi. Ob poti smo se ustavili na klopci in občudovali razgled, hkrati pa, vsaj upamo tako, pomagali kolesarjem, ki jim je počila guma. Po počitku smo se odpravili naprej. Hitro smo prispeli v Dolenjo vas, od tam pa po že znani poti do Cerknice.

Ker smo v teh krajih bolj poredko, smo se odločili še za hiter obisk prijatelja in okusno kosilo pri Furmanu.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Po primorski avtocesti se peljemo proti Postojni. Avtocesto zapustimo pred Postojno na izvozu za Unec in Cerknico. Peljemo se skozi Unec, Rakek in Cerknico, kjer sledimo oznakam za Dolenje jezero. Avto pustimo na koncu Cerknice na označenem parkirišču ob cerkvi in pokopališču.

Zanimivosti

Presihajoče Cerkniško jezero leži na južnem delu Cerkniškega polja. Polje velja za največje slovensko kraško polje, jezero pa ob svojem najvišjem vodostaju za največje jezero v Sloveniji. Ker leži na kraškem svetu velja za presihajoče jezero. Presahne v maju ali juniju, ko je najmanj vode. Najbolj se napolni v jesenskem deževju in spomladanskem taljenju snega v gorah. Polnijo ga reka Cerkniščica, vode iz Javornikov in kraški pritok Stržen. Vode poniknejo v požiralnikih in napajajo okoliške reke ter potoke. Jezero je gnezdišče mnogih ptic in rib ter kot tako pomembno za ravnovesje v naravi.

Cerknica je mesto v istoimenski občini. Leži na severu Cerkniškega polja. Staro mestno jedro je Tabor, ki leži na vrhu nizke vzpetine. Čas nastanka urejenega naselja sega v leto 1040, ko je območje dobil oglejski patriarh. Cerkev se v listinah sicer prvič omenja leta 1265. V srednjem veku sta tu prevladovala obrt in trgovina s soljo, s prihodom železniške proge Trst – Ljubljana pa tudi lesna industrija in gozdarstvo. Leži pod goro Slivnica, kjer naj bi po pripovedovanju bivale čarovnice. Te se za pusta spustijo z gore in se udeležijo pustnega karnevala, enega največjih v Sloveniji.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik