Hribi

Potopis

Pot sva pričela na parkirišču pri lovski koči. Odpravila sva se po makadamski poti ter občudovala lep razgled na škofjeloške hribe, doline in majhne zaselke. Tudi vse več rožic naju je pozdravljajo, in to tistih, ki jih človek pričakuje prav na začetku pomladi, ne pa sredi maja. A letos je sneg šele dobro zapustil ta pobočja, pa še to ne v celoti. Tako sva tudi sredi maja le malo nad 1000 m nadmorske višine naredila snežno fotografijo. Po kakšne pol ure hoje naju je zavoj na desno iz makadama popeljal na gozdno pot.

Različnega cvetja je bilo vse več – od zvončkov in trobentic, do »bohkovih srajčk«, žafrana, teloha in lapuha. Večja pobočja v gozdu so bila posejana z raznobarvnimi cvetlicami, pogledi so bili res čudoviti. Še lepše je bilo, ko sva se iz gozda povzpela na prvo travnato pobočje. Sicer naju je pozdravil precej močan veter, a me ni ustavil pri slikanju novih motivov pokrajine in celo nekega hrošča (bronasto svetleče barve), ki me je že drugič pozdravil na poti.

Videla sva dva bunkerja, srečala nekaj planincev in že sva bila pod samim vrhom. Razgledala sva se ter slikala zanimivo pobočje, ki je bilo še bolj v jesenskih kot pomladnih barvah. Bubi se je ponovno razgovoril o turni smuki, njegov monolog pa je prekinil precej močan veter. Tako sva se rajši hitro odpravila naprej.

Po kamniti poti sva se skupaj s precejšnjim številom ostalih planincev podala proti Koči pod Blegošem. Tam sva se okrepila s hrano in pijačo ter se pogrela na sončku. Pred kočo sva se še fotografirala, nato pa sva se odpravila v dolino.

Med potjo naju je ponovno spremljal kar precej hladen veter. Šla sva po poti, kjer sva upala na srečanje z divjim petelinom. Žal pa je bilo v gozdu takrat toliko otrok, da ga ni bilo ne slišati ne videti. In ko sva že pozabila nanj sva ga zagledala sredi ceste! Oglašal se je in šopiril, a nama je vseeno pustil, da sva ga poslikala in se ga nagledala. Žival je sicer bolna, zato jo je mogoče videti celo na manj kot dva metra bližine. Hitela sem ga slikati in občudovati v vsej njegovi barvitosti. Res je lep! Po nekaj minutah se je odločil, da naju ima dovolj. Podal se je v tek proti meni in takrat se je najino slikanje končalo. Bubi je ustavil petelina in tako sva nadaljevala najino pot, sama pa sem se še nekajkrat ozrla nazaj proti njem. Danes nama je bilo očitno namenjeno, da ga vidiva. Tako blizu ga namreč vidijo le redki.

Ko sva bila že bližje avtu, me je Bubi slikal na veliki snežni površini in me vmes še z dobrim sluhom rešil velike skale, katere moja glava nebi bila vesela. Našla in slikala sva še zadnjo, manjkajočo, rožo iz tega pohoda in kaj hitro sva po bližnjici prišla do avta. Izlet je bil lep, sončen in ne preveč naporen.

Povezani prispevki

• Blegoš prek grebena

Dostop

Po prihodu v Škofjo Loko zavijemo na semaforiziranem križišču sredi mesta na levo proti Poljanam in Gorenji vasi. Peljemo se po ozkih ulicah mimo gradu in iz mesta. Peljemo se mimo Podpulfrce, ki sva jo obiskala prejšnji teden, mimo Zminca in Loga. Na levi vidimo Tavčarjev dvorec oz. Kmečki dvorec Visoko. Table nas nato opozorijo na križišče, kjer se usmerimo na desno, proti Poljanam nad Škofjo Loko. Peljemo se skozi vas in nadaljujemo proti Volči. V Volči zavijemo desno proti vasi Podobeno. Za Podobeno zavijemo levo proti Javorjem. V Javorjih zavijemo levo proti Žetini. Peljemo se skozi Murave in Gorenje do Žetine, od tam pa po makadamski cesti proti Črnem kalu, kjer pri lovski koči pustimo avto.

Zanimivosti

Blegoš je drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, ki leži na nadmorski višini 1562 m. Travnat vrh je znan po svoji favni in flori, v njegovi travnati ruši med drugim cvetjem lahko vidimo številne cvetove murk. Pod vrhom stoji planinska koča, sam vrh pa nam v lepem vremenu ponuja lep razgled po širši okolici – vidni so okoliški vrhovi, celoten greben Spodnjih Bohinjskih gora, najvišji vrhovi okoli Triglava, celotne Karavanke in Kamniške Alpe, v dneh z zelo čistim ozračjem na jugu vidimo lahko celo do Snežnika. V pomoč pri ugotavljanju katero goro gledamo, je na vrhu tudi razgledna plošča. Na vrhu lahko vidimo tudi betonske utrdbe Rupnikove linije, ki spominjajo na čas pred 2. svetovno vojno, ko je Blegoš veljal za eno glavnih postojank v obrambnem sistemu Kraljevine Jugoslavije proti Italiji.

Na Blegoš vodijo številne, različno dolge in zahtevne, markirane poti. Verjetno je najbolj obiskana pot s Črnega Kala, od koder vrh osvojimo v približno 1 h 30 min. Blegoš lahko tudi povprečni pohodniki osvojimo s Starega vrha nad Škofjo Loko ali Črnega vrha nad Cerknim, zahtevnejši vzpon pa je iz doline Poljanščice ali Selščice (približno 3 h vzpon).

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik