Na Svetega Mohorja smo se podali iz Čepulj. Tu smo se iz parkirišča najprej podali v najstrmejši klanec pohoda, ostala pot pa je bila večinoma ravninska ali z lažjimi vzponi. Na poti nas je presenetilo cvetje ob poti, medtem ko smo nekoliko višje srečali še precej snežnih zaplat. Na vrhu smo si pri cerkvi sv. Mohorja in bivši mežnariji odpočili, potem pa po isti poti vrnili v dolino.

Na Porezen smo se odpravili izpred Kmetije Jurež v Davči. Sledili smo markirani gozdni poti in prečkali več manjših potočkov. Prvi krajši počitek smo naredili ob zapuščeni kamniti hiši že blizu planine. Sledili smo poti po pobočju in kmalu zagledali Dom na Poreznu. Do vrha Porezna s spomenikom in lepim razgledom nas je ločil kratek vzpon. V dolino smo se spustili mimo bunkerjev in pastirske koče.

Na Svetega Mohorja smo se podali iz Čepulj. Tu smo se iz parkirišča najprej podali v najstrmejši klanec pohoda, ostala pot pa je bila večinoma ravninska ali z lažjimi vzponi. Pot nas je večinoma vodila po gozdu, odprlo pa se tudi nekaj razgledov pri prečkanju travnatih pobočij. Na vrhu smo si pri cerkvi sv. Mohorja in bivši mežnariji odpočili, potem pa po isti poti vrnili v dolino.

Na Sv. Jošt nad Kranjem smo se povzpeli iz Stražišča. Izbrali smo Sodarjevo pot, ki velja za bolj priljubljeno. Večino časa poteka po senci gozda, kjer tudi strmina ne popušča. Pri lesenem krokodilčku, ki skriva izvir pitne vode, smo imeli pavzo. Mimo taborniškega doma smo nadaljevali po cesti, ki nas je pripeljala do Doma na Joštu in cerkve sv. Jošta. V dolino smo se vrnili skozi Javornik.

Na Križno goro smo se podali iz Javornika pod Sv. Joštom nad Kranjem. Hodili smo po asfaltni cesti vse do Čepulj in Planice ter uživali v pogledih na jesensko obarvano naravo. Pri Lavtarskem vrhu smo zavili na gozdno pot in hodili preko travnatega pobočja z lepimi razgledi v dolino ter naprej po gozdu. Do cerkve Sv. Križa nas je vodil še spust po asfaltu v naselje in krajši sprehod po makadamu.

Na Blegoš sva se povzpela po najbolj obiskani poti, ki vodi izpred lovske koče na Črnem Kalu. Med hojo sva občudovala razgled na škofjeloške hribe in dolino, videla sva veliko pomladnih cvetlic in hkrati lahko naredila tudi snežno fotografijo. Na vrhu sva občudovala razgled, nato pa sva se spustila do Koče pod Blegošem. Pri vračanju v dolino sva se srečala z (bolnim) divjim petelinom.

Na Lubnik sva se povzpela iz vasi Podpulfrca. Izbrala sva bolje obiskano pot na Lubnik, kar sva opazila že pri parkiranju. Sonce je bilo že visoko, zato sva bila vesela sence gozdne poti. Vseeno pa je več strmih odsekov poskrbelo za najino rekreacijo in klopce ob poti so bile res dobrodošle. Izpred Doma na Lubniku sva kljub vlagi v zraku opazovala okolico, nato sva se po isti poti vrnila v dolino.