Hribi

Potopis

Zelenica je običajno cilj, na katerega se povzpnemo iz mejnega prehoda Ljubelj in pri naših vzponih na druge okoliške vrhove predstavlja le točko počitka. Tokrat pa smo se tja odpravili po drugi poti, s smeri Tinčkove koče v Završnici. Zelenica je tako predstavljala naš končni cilj.

Pri Tinčkovi koči smo bili že zgodaj, a kljub temu nismo bili edini pohodniki. V mirnem jutru smo se kar hitro odpravili proti cilju. Po prvem kratkem, a strmem vzponu, smo prišli na širšo gozdno pot. Hodili smo v senci gozda in obenem poslušali nenavaden zvok, ki je prihajal z bližnjih sten gora. Nismo bili prepričani ali na pomoč kliče utrujen pes ali se oglaša divja žival. Med tem smo prišli do pašne ograje Smokuške planine, od koder smo tokrat sledili levi gozdni poti, v smeri Doma pri izviru Završnice (pri pohodu na Begunjščico prek Roblekovega doma smo tu zavili desno). Pot se je v serpentinah počasi vzpenjala. Uživali smo v tišini gozda, saj daleč okoli nas ni bilo drugih zvokov kot zvokov narave. Prispeli smo do roba gozda, od koder smo uzrli pogled na širne zelene travnike. Pot se je iz široke gozdne spremenila v ožjo travnato oz. smo si jo po travnikih planine lahko izbirali kar sami. Kmalu pa se je pred nami odprl nov svet – dolina Završnice. Stali smo sredi širnih travnikov, polnih raznolikega cvetja, obenem pa smo bili obkroženi s čudovitimi vršaci. S hojo smo napredovali počasi, saj so fotoaparati imeli veliko dela. Stopali smo previdno, da nismo pohodili lepega cvetja.

Prispeli smo do Doma pri izviru Završnice (oz. koče Iskra na Smokuški planini), kjer smo si na kratko odpočili. Hkrati smo uživali čudoviti razgled na del doline, katerega smo pravkar prehodili. Izpred koče smo nadaljevali naprej po ožji, kamniti stezi, ki nas je usmerjala proti izviru Završnice. Kar hitro smo pridobili na višini in razgled na dolino je bil še lepši. Kmalu smo zaslišali nežne zvoke vode in desno od lesene ograje ob poti opazili veliko skalo, pod katero se je skrival izvir Završnice. S te lokacije smo v dolini lahko videli Blejsko jezero. Počasi smo nadaljevali z našo hojo in fotografiranjem. Srečali smo nekaj pohodnikov, ki so se že vračali. Mi pa smo uživali v čudovitem dnevu in nismo dovolili času, da bi nas priganjal. Pot je postopno iz travniških steza prešla v širšo, kamnito stezo. V daljavi smo že uzrli vrh Triangel, ko smo se začeli vzpenjati po bivših smučiščih Zelenice. Vedeli smo, da smo že blizu in kljub strmini urno nadaljevali. Na vrhu smučišča se je pot nekoliko zravnala, ravnini pa je v kratkem sledil spust vse do Doma na Zelenici.

Pri domu je bilo veliko ljudi. Kljub temu smo naredili krajši postanek in ob malici uživali na toplih sončnih žarkih. Nato smo naš lep izlet podaljšali še do bližnjega Triangla. Pot je sicer kratka, ne pa tudi položna. Sprva smo si svojo pot iskali preko travnikov, nekoliko višje smo našli ožjo travnato pot, kateri smo sledili do vrha. Od tu smo uživali v čudovitem razgledu na Begunjščico, Vrtačo in druge vrhove, obenem pa smo opazili tudi številne plezalce, ki so uspešno priplezali na Spodnji plot. Ob spustu nas je skoraj tik ob poti pozdravila Kranjska lilija in fotoaparati so ponovno zapeli. Sicer je bil spust nazaj do Zelenice hiter, na sprehodu po celotni lepi dolini vse do Tinčkove koče v Završnici pa smo si vzeli čas in še enkrat uživali v vseh lepotah, ki jih ta dolina ponuja. Čeprav smo se na Zelenico vajeni povzpeti s smeri Ljubelja, pa vsekakor priporočamo vzpon s smeri Završnice po tej lepi, skriti dolini.

Povezani prispevki

• Begunjščica prek Roblekovega doma
• Begunjščica po Bornovi poti in prek Roblekovega doma
• Begunjščica prek Zelenice
• Triangel
• Vrtača
• Planina Preval

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Lesce in sledimo cesti v smeri Žirovnice. Z glavne ceste zavijemo desno v Žirovnico in na prvem križišču takoj levo, smer Moste. Peljemo se skozi naselje, mimo spomenika padlim borcem in naprej po klancu navzgor. Na vrhu klanca zavijemo desno v smeri Završnice, naprej mimo jezera Završnica in mimo odcepa za Valvasorjev dom. Pot je sprva asfaltirana, nato postane makadamska. Na več odsekih je potrebna previdnost zaradi večjih vdolbin in lukenj na cesti, tudi zgornji del ceste je pogosto v slabšem stanju. Poti sledimo vse do parkirišča v bližini Tinčkove koče (za ostrim ovinkom nasuto parkirišče, prostora za več vozil, smerokazi na levem robu in v neposredni bližini še nekaj drugih koč).

Zanimivosti

Zelenica velja za nekoč znano zimsko-športno središče, kjer smo vsi ljubitelji smučanja uživali na vožnjah s sedežnicami. Planinski dom na Zelenici leži na nadmorski višini 1536 metrov in velja za raj pod severnim ostenjem Begunjščice. Prva koča na Zelenici je bila zgrajena leta 1929. Koča je bila med okupacijo požgana. Nov dom so zgradili in zasilno odprli leta 1953, popolnoma dokončali in opremili pa leta 1966. V decembru 1999 je dom popolnoma pogorel, za obnovo in ponovno odprtje v letu 2011 je poskrbel PD Tržič. Dom je lociran na mali ravnici Zeleniškega sedla, in predstavlja izhodišče poti v številne smeri – proti Roblekovemu domu na Begunjščici, na vrh Begunjščice, Vrtačo, Stol, Palec in druge ture.

Dolina Završnice leži v objemu Karavank, pod goro Stol, v bližini naselja Moste v občini Žirovnica. Po njej teče potok Završnica, ki izvira na Zelenici in se izliva v akumulacijsko jezero Završnica. Poleg potoka in umetnega jezera se v dolini skrivajo slap Hudič babo pere, Slap pod Kurico, Titova vas, Turška jama in druge znamenitosti. Dolina je tudi izhodišče za več pohodniških poti v Karavanke: na Stol, Ajdno, Begunjščico, Vajnež ali Vrtačo.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik