Info
- Zahtevnost: srednje težka
- Trajanje: od 6 do 8 ur
- Letni čas: pomlad, poletje
Višine
- Višina izhodišča: 494 m
- Višina cilja: 1434 m
- Višinska razlika: 940 m
O poti
- Parkirišče: označeno parkirišče
- Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot
- Tip poti: označena pot
- Značilnosti poti: krožna pot
Vrednote
- Uživajte v: razgled, mir, narava, turistična ponudba
- Naravne znamenitosti: brez
- Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, gradovi, ruševine
Potopis
Avto smo pustili na makadamskem parkirišču malo nad gradom Turn in se po cesti podali proti izhodišču. Najmlajšemu sicer ni bilo všeč, saj bi se ta kos poti lahko še peljal, ampak teh nekaj sto metrov vzpona je bilo ravno prav za ogrevanje. Pri tretjem in s tem zadnjem makadamskem parkirišču pot zavije v gozd in se prične vzpenjati. A že kmalu smo opazili oznake za Novi grad (oz. Pusti grad). Ruševine Novega gradu ležijo na 630 m nadmorske višine. Vedno si jih z zanimanjem ogledamo in preberemo informacijske table. Ko sem jih bral zadnjič, sem našega najmlajšega člana še nosil na hrbtu in bolj kot table ga je zanimal spanec. Sedaj pa jih je že sam z zanimanjem prebral in nato še del poti na veliko razpredal o prebranem. Po ogledu ruševin smo se vrnili nazaj na gozdno pot proti Jakobu. Poskušali smo slediti Juhantovi poti, a smo ob prihodu na cesto le-tej predolgo sledili v desni smeri. Na tretjem odcepu smo le zavili levo nazaj v hrib in se počasi vzpenjali po poti. Srečali smo precej zanimivih motivov za fotografiranje, ki je bil dober izgovor za počitek. Kljub temu se je gozd kar naenkrat končal in stali smo na razcepu poti proti Sv. Jakobu in Potoški gori. Nadaljevali smo levo proti Sv. Jakobu. Pri planinski koči Iskra in cerkvici smo si ogledali razgled in pozajtrkovali, nato pa se vrnili nazaj na križišče. Izbrali smo desno smer, ki nas je prek travnika in gozda vodila na Potoško goro. Občasno se je pot strmo vzpenjala, nato pa nas ponovno presenetila z novimi in novimi fotografskimi motivi. Kmalu smo stali na poraščenem vrhu in le označba, značilna kovinska posoda z vpisno knjigo, ter klopca so pričali, da smo dosegli vrh. Tudi tu smo malce olajšali naše nahrbtnike, na koncu pa ugotovili, da smo čisto premalo utrujeni za povratek v dolino. Tako smo pot nadaljevali v smeri Javorovega vrha (po nekaterih zapisih omenjen tudi kot Javorjev vrh). Prijeten spust in nato blag vzpon sta nas vodila mimo ogromnih mravljišč. Zaradi njih skoraj nismo opazili, da se je pot iz prijetno položnega spusta pričela strmo dvigovati. Stisnili smo zobe in zagrizli v kolena. Trud je bil poplačan. Na vrhu smo uživali v toplem soncu in čudovitem razgledu na okolico. Hkrati smo ugotovili, da so Bubikini čevlji dokončno odpovedali poslušnost. Za silo smo ji z vrvicami iz nahrbtnika pritrdili podplate nazaj na čevlje, nato pa se pričeli spuščati nazaj proti Potoški gori. Spust je bil počasen, saj čevlji niso nudili prave opore. Večkrat je bilo treba tudi popravljati vrvice, da niso prehitro popustile. Pri Potoški gori smo se odločili, da se ne bomo vračali do Sv. Jakoba, ampak se bomo spustili po drugi poti v dolino. Tako smo zavili levo in se po ne preveč strmem terenu hitro spuščali. Pot nas je vodila mimo Mihčevih kopišč, ki pa jih nismo videli (morda zaradi utrujenosti, morda pa nam je pogled pritegnila kakšna druga podrobnost). Strmina je popustila in pot je zavila v desno proti gradu Turn. Kmalu smo iz poti prišli na gozdno cesto in po nekaj ovinkih smo na levi zagledali že poznano pešpot. Po njej smo se mimo Novega gradu spustili do zgornjega parkirišča in naprej po cesti do avta, ki nas je čakal pri gradu Turn.
Povezani prispevki
Dostop
Iz Kranja se peljemo skozi več manjših vasi – Britof, Milje, Visoko, Hotemaže, Tupaliče. Ob koncu Tupalič zavijemo levo v smeri Preddvora, kjer kmalu za tablo naselja zavijemo levo čez manjši most. Po prečkanju mostu takoj zavijemo strogo desno, kjer pot nadaljujemo po ozki, a asfaltirani poti. Kmalu se nam pogled odpre na travnik in gore, na desni strani pa že zagledamo Grad Turn oz. Dom starejših občanov Preddvor. Na razcepu ceste zavijemo levo in sledimo smerokazom za Sv. Jakoba (ne zavijemo strogo levo, saj ta cesta pelje do jezera Črnava). Od tu nas loči še minuta vožnje do prvega parkirišča v kamnolomu ob gradu Turn (550 m), nekoliko višje imamo na voljo še dve parkirišči.
Zanimivosti
Na zahodnem bregu Potoške gore nad Preddvorom se na višini 961 m nahaja vrh Sveti Jakob, ki je ime dobil po istoimenski gotski cerkvici iz 15. stoletja, znani po ohranjenih freskah z biblijskimi prizori. Ob cerkvici na slemenu stoji tudi Planinska koča Iskra, ki so jo leta 1988 zgradili delavci Iskrinih tovarn iz Kranja. Izpred nje je lep pogled na znameniti Hudičev boršt, katerega nasanek razlaga stara gorenjska ljudska pripovedka. Samo pot do vrha zaznamujejo tudi druge kulturnozgodovinske znamenitosti. Eno prvih parkirišč za vzpon leži ob srednjeveškem Gradu Turn iz 14. stoletja, ki je danes prenovljen v Dom starejših občanov Preddvor. V omenjenem gradu se je v 19. stoletju rodila prva slovenska pisateljica in pesnica Josipina Urbančič – Turnograjska (njen najbolj znamenit verz je »Zmiraj krasna je narava«), katere senčnica se nahaja nekaj minut hoda nad gradom, pod njim pa ležita njena grobnica in spomenik. Malo višje ob poti se nahajajo tudi razvaline prvotno romansko zidanega stolpastega Novega gradu (domačini mu danes pravijo Pusti grad), omenjenega tudi v Slavi Vojvodine Kranjske. Potoška gora je 1283 m visok, z drevesi poraščen, vrh med Sv. Jakobom in Javorovim vrhom. Kljub visoki legi zaradi svoje poraščenosti ne nudi širokega razgleda, zgolj pogled na Hudičev boršt in Cjanovco ter Srednji vrh. Vrh sredi gozda označuje tabla, ob kateri sta vpisna knjiga in klopca. Za razliko od Potoške gore je Javorov vrh (po nekaterih zapisih omenjen tudi kot Javorjev vrh) s svojimi 1434 m precej bolj razgleden. Njegova neporaščenost nudi poglede v dolino, pa tudi po okoliških hribih. Na vrhu sta klopca in vpisna knjiga.
Zemljevid
Galerija slik