Podal sem se na pohodno pot po Škofjeloškem hribovju, v kateri sem povezal Križno goro, Planico in Crngrob. Začel sem v Podlubniku in preko naselja Trnje sledil oznakam poti. Ta se je kmalu začela strmo vzpenjati vse do Križne gore. Od cerkve sv. Križa sem nadaljeval hojo proti Lavtarskemu vrhu, Planici in naprej proti cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Pot sem zaključil pri TIC Škofja Loka.

Na Sv. Jošt nad Kranjem smo se tokrat podali iz Čepulj in skozi Benedikovo dolino. Gre za manj znan dostop, ki ga brez težav prehodijo tudi mlajši otroci. Že pri hoji skozi dolino smo našli svoj mir in tudi v nadaljevanju nismo srečali veliko pohodnikov. Na poti nas je spremljalo spomladansko cvetje, večkrat pa smo tudi uživali razgled v dolino – proti Kranju in Ljubljani ter v smeri Besnice.

Iz Krope smo se povzpeli na Jamnik, eno najlepših razglednih točk. Hoditi smo pričeli po Kovačkovi poti in sledili škratom, ki so nas pripeljali do svojega domovanja na vrhu Kugle. Nadaljevali smo proti Barigli, katere vrh označuje tabla otrok iz vrtca Kropa. Drugi del poti nas je nagradil z lepimi razledi v dolino in proti cerkvici sv. Primoža in Felicijana. Kljub soncu smo bili na vrhu sami.

Raziskovali smo kraje pomembne bitke v 2. svetovni vojni, Dražgoše. Po strmi poti smo se povzpeli do Bičkove skale, kjer smo občudovali razgled in razmišljali o vojnih časih. Nadaljevali smo do Bele peči, kjer so nam ob čudovitem razgledu družbo delali številni metulji. Naš krožni pohod smo nadaljevali še do razgledne točke na Dražgoški gori, nato pa dan zaključili pri Spomeniku Dražgoški bitki.

Obiskali smo bližnjo Besnico in se podali na Učno pot Besnica »Rovnik – slap Šum«. Že takoj pri informacijski tabli smo zagrizli v prvi klanec. Pot je lepo označena, le med št. 5 in 8 smo imeli velike težave z orientacijo. Uživali smo v razgledu pri Veduti, zvonjenju na vrhu Rovnika, raziskovanju kraških pojavov ob poti in v družbi številnih metuljev. Pohod smo zaključili v hladu slapu Šum.

Sprehodili smo se po Kovačkovi poti v Kropi, ki so jo “zgradili” otroci Vrtca Kropa. Pri cerkvi Matere božje smo uživali razgled na Kropo in na cerkev sv. Lenarta na nasprotni strani potoka Kroparica. Pot smo si popestrili z iskanjem skritih škratov in drugimi pravljičnimi znamenitostmi ob poti. V kratkem smo že stali pri Kugli in škratjem domovanju. Tudi povratek po Skrivni poti je bil hiter.

Pot Jeprškega učitelja se prične v naselju Drulovka. Vodila nas je po robu gozda ob kanjonu reke Save, zato smo večkrat lahko uživali v razgledu. Pot je lepo opremljena z informacijskimi tablami, še posebej zanimive pa so knjigobežnice, lesene omare s knjigami. Pot se zaključi pri Cerkvi matere Božje na Bregu, mi pa smo se vračali krožno levo v smeri ribiškega doma po slabši in neoznačeni poti.

Pot treh gradov je prijeten sprehod za nedeljsko popoldne. Iz starega dela mesta Škofja Loka smo se povzpeli mimo Loškega gradu in nadaljevali vse do razgledne plošče na Kranclju. Spustili smo se navzdol mimo domačije Grebenar in nadaljevali v smeri Starega gradu, kjer se pot odcepi desno do ruševin Divja Loka. Pri povratku smo se povzpeli še do Stolpa na Kranclju z lepo ohranjenimi ruševinami.

Na Križno Goro smo tokrat odšli iz Crngroba. Ogledali smo si Cerkev Marijinega Oznanjenja, nato pa sledili poti v gozd z daljšim, a zmernim vzponom. Na Planici smo se mimo spomenika NOB povzpeli do cerkve sv. nadangela Gabrijela, nato pa se večinoma spuščali vse do Križne gore in cerkve Svetega Križa. Vračali se nismo preko Planice, ampak po bolj ravninski poti mimo Lavtarskega vrha.

Na Sv. Jošt nad Kranjem smo se povzpeli iz Stražišča. Izbrali smo Pot prijateljev, na katero smo od parkirišča pod vznožjem zavili desno preko travnikov pod daljnovodi v gozd. Pot je na določenih odsekih slabše označena in je v prvem delu manj strma, kasneje pa se priključi Sodarjevi poti. Na vrhu smo uživali v lepem razgledu in guganju, nato smo se vrnili v dolino po glavni cesti skozi Javornik.

Blegoš smo tokrat obiskali pozimi s krpljami in turnimi smučmi. Dan brez oblačka smo začeli na koncu vasi Gornje Žetine. Pri lovski koči smo po kratkem počitku nadaljevali vzpon prek grebena. Izbrali smo prestrmo pot za zimske razmere, a vseeno osvojili vrh in uživali v spustu do Koče pod Blegošem. Pri povratku v dolino smo zašli do vasi Potok in si precej podaljšali povratek na Črni Kal.

Na Sveti Mohor smo tokrat odšli v suhi zimi. Našo običajno direktno pot mimo kmetije Gaber smo tokrat dopolnili z vzponom na Špičasti hrib. Vzpon je kratek, a precej strm. Vrh ima lepo urejene klopce in vpisno knjigo, ni pa razgleden. Spustili smo se mimo Gabra in uživali v lepih razgledih na pobeljene vrhove na poti do vrha in cerkve sv. Mohorja. Pri povratku smo občudovali igro narave z ledom.

Na Svetega Mohorja smo se podali iz Čepulj. Tu smo se iz parkirišča najprej podali v najstrmejši klanec pohoda, ostala pot pa je bila večinoma ravninska ali z lažjimi vzponi. Na poti nas je presenetilo cvetje ob poti, medtem ko smo nekoliko višje srečali še precej snežnih zaplat. Na vrhu smo si pri cerkvi sv. Mohorja in bivši mežnariji odpočili, potem pa po isti poti vrnili v dolino.

Na Porezen smo se odpravili izpred Kmetije Jurež v Davči. Sledili smo markirani gozdni poti in prečkali več manjših potočkov. Prvi krajši počitek smo naredili ob zapuščeni kamniti hiši že blizu planine. Sledili smo poti po pobočju in kmalu zagledali Dom na Poreznu. Do vrha Porezna s spomenikom in lepim razgledom nas je ločil kratek vzpon. V dolino smo se spustili mimo bunkerjev in pastirske koče.

Na Svetega Mohorja smo se podali iz Čepulj. Tu smo se iz parkirišča najprej podali v najstrmejši klanec pohoda, ostala pot pa je bila večinoma ravninska ali z lažjimi vzponi. Pot nas je večinoma vodila po gozdu, odprlo pa se tudi nekaj razgledov pri prečkanju travnatih pobočij. Na vrhu smo si pri cerkvi sv. Mohorja in bivši mežnariji odpočili, potem pa po isti poti vrnili v dolino.