Na Toško Čelo smo se podali iz Šentvida v Ljubljani. Iz Celovške ceste nas je pot vodila v gozd in se tam pričela vzpenjati, tako smo se kmalu znašli visoko nad mestom. Sama pot ne ponuja večjih posebnosti, zato smo sami poiskali kakšno razgledišče ali lepe utrinke iz narave. Naš cilj je bila Lovska koča na Toškem Čelu, kjer smo si odpočili, nato pa se po isti poti vrnili v dolino.

Hom in Osolnik sta dva vrhova Polhograjskega hribovja, za katera smo morali premagati kar nekaj strmih vzponov. Hom je v celoti poraščen z gozdom, na vrhu pa smo si lahko odpočili na klopci in iz nje skozi naravno okno uzrli le malo razgleda. Osolnik je travnat vrh, na katerem stoji Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, izpred katere smo uživali v lepem razgledu v dolino.

Naše izhodišče pohoda je bila vas Topol oz. Katarina nad Ljubljano, od koder smo obiskali razgledno točko Rog in tri cerkve – Cerkev sv. Katarine, Cerkev sv. Jakoba in pri povratku Cerkev sv. Florijana. Pot je bila zelo raznolika (asfalt, travnik, gozd), a ne preveč zahtevna. Večkrat smo uživali v lepih razgledih v dolino in tudi miru narave te lokacije, ki je sicer ob vikendih zelo obiskana.

Polhograjska Grmada je eden najvišjih vrhov Polhograjskega hribovja. Kljub vsemu pa je razmeroma lahko dostopna in zato velja za bolj obiskan vrh. Naše izhodišče je bila vas Topol, od koder smo vrh Polhograjske Grmade osvojili po sorazmerno položni poti. Strmejši je bil le zadnji vzpon, ki nas je ob pomoči stopnic pripeljal na skalnat vrh z izrednim razgledom. Pri povratku smo le uživali na soncu.