Storžič je precej obiskan dvatisočak, prepoznan po stožčasti obliki. Mi smo se na vrh odpravili izpred Doma pod Storžičem po poti skozi Žrelo. Na tej težji poti smo se večkrat srečali z utrujenostjo in izpostavljenostjo terena. Ob poti smo videli planiko in drugo gorsko cvetje, na vrhu pa so nam družbo delale planinske kavke. Spustili smo se prek Škarjevega robu, ki je zahteval kar previden korak.

Češka koča stoji na ovalni krnici pod Grintavcem in ob robu prepadnega pobočja. Midva sva se do nje podala s smeri Planinskega jezera na Jezerskem. Pot je speljana po gozdu in nudi precej sence, vseeno je bil počitek na Andrejevi klopi dobrodošel. Drugi del poti ponuja lepe razglede, pri hoji pa so naju spremljali metulji, muhe in lepo cvetje. Zaradi snežne odeje do Koče na Ledinah nisva prišla.

Izhodišče najinega pohoda je bila Kriška planina. Prvi cilj je bila planina Koren s pastirsko kočo in razgledom na sosednje vrhove. Strm vzpon naju je ločil do planine Košutna s pastirskim domom, spominsko kapelico in lepim razgledom v dolino. Nad planino se nahaja vrh Košutna s še lepšim razgledom. Od tu sva se povzpela še na vrh Korena in preko grebena Jež do zadnjega cilja Velikega Zvoha.