Dan smo namenili potepanju po Ljubljanskem barju. Naužili smo se lepega razgleda iz obzidja cerkvice v Dragomerju, obiskali kamnolom v Notranjih Goricah, nato pa se iz vasi Jezero povzpeli na bližnjo vzpetino s cerkvico sveto Ana. Preko gozda smo se sprehodili mimo spomenika Zore Luckmann in kaj hitro osvojili vrh z lepim razgledom. Dan smo zaključili na Sodnem vrhu z opazovanjem vlakov pod nami.

Na lep jesenski dan smo obiskali Primorsko. Popoldne smo se izpred cerkve v vasi Smokvica podali do vrha Lačna. Začetna strmina nas je pripeljala na vrh grebena, kjer je bil trud poplačan z lepim razgledom. Pred nami je bila mirna, a ne razgledna pot, zato smo opazovali več življenja v naravi. Vrh Lačna označuje zelen, visok razgledni stolp. Pri povratku smo uživali v žarkih zahajajočega sonca.

Na lep jesenski dan smo obiskali Primorsko. Sprehodili smo se od cerkve sv. Kvirika čez Kraški rob do Velega Badna oz. Ušes Istre. Na poti smo zelo uživali v lepi kraški pokrajini, ruju in razgledih na okolico. Visoke pečine Velega Badna smo si ogledali v tišini, pri povratku smo opazili tudi naravni most. Pri povratku smo se spustili do bunkerja, nato pa zaključili z ogledom zvonika in cerkve.

Lep jesenski dan smo izkoristili za obisk Krasa in sprehod po Poti miru na Krasu. Na tej poti smo našli mir v pravem pomenu besede, čudovito kraško pokrajino z rdečim rujem in zgodovinsko dediščino 1. sv. vojne. Sprehodili smo se do jame Pečinke in uživali v razgledu z vrha Pečina, nadaljevali mimo Borojevićevega prestola do Cerja s spomenikom in si za konec ogledali vodnjak pred vasjo Lokvica.

Nanos je široka kraška planota in najbolj značilna gora Notranjske. Pot nas je iz Razdrtega vodila po zelo gostem, a svetlem gozdu, bogatim tudi z različnim cvetjem. V zgornjem delu poti smo uživali lep razgled v Vipavsko dolino. Nato nas je do vrha z Vojkovo kočo na Nanosu ločil še kratek sprehod mimo cerkve sv. Hieronima. Vračali smo se po strmejši poti, ki je od nas zahtevala previden korak.