Raziskovali smo kraje pomembne bitke v 2. svetovni vojni, Dražgoše. Po strmi poti smo se povzpeli do Bičkove skale, kjer smo občudovali razgled in razmišljali o vojnih časih. Nadaljevali smo do Bele peči, kjer so nam ob čudovitem razgledu družbo delali številni metulji. Naš krožni pohod smo nadaljevali še do razgledne točke na Dražgoški gori, nato pa dan zaključili pri Spomeniku Dražgoški bitki.

Obiskali smo bližnjo Besnico in se podali na Učno pot Besnica »Rovnik – slap Šum«. Že takoj pri informacijski tabli smo zagrizli v prvi klanec. Pot je lepo označena, le med št. 5 in 8 smo imeli velike težave z orientacijo. Uživali smo v razgledu pri Veduti, zvonjenju na vrhu Rovnika, raziskovanju kraških pojavov ob poti in v družbi številnih metuljev. Pohod smo zaključili v hladu slapu Šum.

Na Toško Čelo smo se podali iz Šentvida v Ljubljani. Iz Celovške ceste nas je pot vodila v gozd in se tam pričela vzpenjati, tako smo se kmalu znašli visoko nad mestom. Sama pot ne ponuja večjih posebnosti, zato smo sami poiskali kakšno razgledišče ali lepe utrinke iz narave. Naš cilj je bila Lovska koča na Toškem Čelu, kjer smo si odpočili, nato pa se po isti poti vrnili v dolino.

Svetega Lovrenca smo osvojili po krožni Poti pod Storžičem. Iz vasi Povlje nas je pot skozi naselje pripeljala v gozd. Hojo nam je popestrilo več znamenitosti ob poti (Žagarjev mlinček, Odmrlo drevje, Srečotove mlinčke…), na vrhu pa smo pri cerkvi sv. Lovrenca uživali v razgledu. Po kratkem postanku pri Domu na Lovrencu smo se do avta vrnili po poti mimo kamnoloma, Babnega vrta in kapelice.

Sprehodili smo se po Kovačkovi poti v Kropi, ki so jo “zgradili” otroci Vrtca Kropa. Pri cerkvi Matere božje smo uživali razgled na Kropo in na cerkev sv. Lenarta na nasprotni strani potoka Kroparica. Pot smo si popestrili z iskanjem skritih škratov in drugimi pravljičnimi znamenitostmi ob poti. V kratkem smo že stali pri Kugli in škratjem domovanju. Tudi povratek po Skrivni poti je bil hiter.

Pot Jeprškega učitelja se prične v naselju Drulovka. Vodila nas je po robu gozda ob kanjonu reke Save, zato smo večkrat lahko uživali v razgledu. Pot je lepo opremljena z informacijskimi tablami, še posebej zanimive pa so knjigobežnice, lesene omare s knjigami. Pot se zaključi pri Cerkvi matere Božje na Bregu, mi pa smo se vračali krožno levo v smeri ribiškega doma po slabši in neoznačeni poti.

Stari grad nad Kamnikom nam je ostal v spominu po lepem razgledu v dolino, ohranjenih ruševinah grajskega obzidja in pravljičnim presenečenjem za najmlajše. Kljub strmejšim odsekom vzpona do gradu, smo pot nadaljevali še na bližnjo Visoko špico. Tu smo uživali v počitku na klopeh in še lepšem razgledu kot pri Starem gradu. Ob povratku v dolino smo si privoščili dobro sladico v bližnji slaščičarni.

Tematska pot ob Šaleških jezerih je dobro označena sprehajalna pot ob treh jezerih v Šoštanju. Naš pohod smo začeli ob Družimirskem jezeru, ki je sicer zadnje nastalo jezero izmed treh. Poslovili smo se od družine labodov in nadaljevali mimo Velenjskega jezera, ki je največje v Šaleški dolini. Zadnje in tudi najmanjše med tremi jezeri je Škalsko jezero, okoli katerega smo se tudi sprehodili.

Dan smo namenili potepanju po Ljubljanskem barju. Naužili smo se lepega razgleda iz obzidja cerkvice v Dragomerju, obiskali kamnolom v Notranjih Goricah, nato pa se iz vasi Jezero povzpeli na bližnjo vzpetino s cerkvico sveto Ana. Preko gozda smo se sprehodili mimo spomenika Zore Luckmann in kaj hitro osvojili vrh z lepim razgledom. Dan smo zaključili na Sodnem vrhu z opazovanjem vlakov pod nami.

Na Vodnikov razglednik smo se povzpeli iz vasi Jereka. S slabim občutkom zaradi parkiranja smo sledili smerokazu in poti, ki nas je vodila po gozdu z večkratnim prečkanjem asfaltne ceste. Ob prijetnem pogovoru, zanimivi tlakovani cesti in lepotah narave nam je pot s postopnim vzpenjanjem hitro minila. Na vrhu so nas pričakali sonce, čudovit pogled na dolino, mir in tišina poletnega dopoldneva.