Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Cerkniško jezero smo obiskali s kolesi. Iz Cerknice smo se preko Dolenje vasi odpeljali vse do vasi Dolenje jezero, od koder smo že uzrli Cerkniško jezero v vsej njegovi lepoti. Narava nas je čisto prevzela, zato smo se veliko ustavljali. Križišče naše osmice je bilo pri Čebelarskem centru, od koder smo se na vrhu klanca enkrat odpeljali proti vasi Otok, drugič pa ob Strženu nazaj do Dolenje vasi.
Tokrat smo Pokljuko obiskali v snegu. Naš pohod smo začeli pri vojašnici in nadaljevali proti strelišču biatlonske proge. Ob tekaški progi smo se odpravili v smeri planine Konjščice, a zaradi več ledenih in snežnih težav na poti do planine nismo prišli. Odločili smo se za povratek po isti poti in uživanje v pogledih na zimske Pokljuške gozdove. Dan smo zaključili s sprehodom ob Blejskem jezeru.
Od zadnjega vzpona na Lubnik, 1025 m visok vrh nad Škofjo Loko, je minilo že precej let. Tokrat smo se na vrh povzpeli iz vasi Breznica. Kot je značilno za vse poti, je tudi ta pot strma. A s primerno motivacijo smo uspešno premagali strmino in izpred Doma na Lubniku uživali v lepem razgledu sončnega, a vročega poletnega dne. Povratek po drugi poti je še dodatno popestril celoten pohod.
Na oblačen novembrski dan smo odšli na sprehod do bližnjih Bobovških jezer. Čeprav smo domačini, smo jih tokrat obiskali prvič. Parkirali smo ob cesti in se sprehodili do informativne table o jezerih. Po kolovozu smo se sprehodili do jezera Ledvička, nadaljevali po gozdni poti mimo Čukove jame in naprej do največjega jezera Krokodilnica. Na poti smo res uživali v samoti in tišini narave.
Letos se nama je v Premanturi prvič pridružil Podi. Poleg zabavanja Podija, knjig in iger je v vetrovnih urah Luka odšel na surf, dan s posebej močno burjo pa sva preživela v zalivu Tašalera v družbi Žive in Gašperja. Večkrat smo se kopali na Kamenjaku in obiskali njegovo razgledno točko, dvakrat smo na plaži tudi gledali sončni zahod. Skoraj vsak večer smo zaključili z baklavo in limonado v vasi.
Park Arboretum Volčji potok se nam je tokrat najprej predstavil s številnimi in raznobarvnimi nasadi tulipanov in vijolic, ki so se najlepše bohotili s svojimi nasadi med Toskanskimi zgradbami Minimundusa. Sprehodili smo se do nasada rož v obliki dveh pavov, pri bližnjem jezeru pa smo pri sončenju ujeli želve in race. Dan smo zaključili z obiskom posebne razstave orhidej in tropskih metuljev.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Roman izpod peresa znanega pisatelja Paula Coelha, Rokopisi iz Akre, govori o obleganju mesta Jeruzalem s strani francoskih križarjev v letu 1099. Kljub zgodovinskemu začetku pa nas avtor hitro potegne v svet razmišljanj o naših strahovih, o pomenu našega bivanja, ljubezni in smrti ter naši zapuščini. Tekom pripovedi spoznamo, da so odgovori na naše strahove skriti v nas samih.