Naslovna slika

Podrobnosti kolesarskega izleta

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje, jesen

  • Nevarnosti: brez posebnih nevarnosti
  • Uživajte v: narava, divje živali

  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: tematska pot, krožna pot

  • Naravne znamenitosti: potoki, reke, posebno drevje
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, stara mestna jedra

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Prosto nedeljo z lepo vremensko napovedjo, čeprav malce nestanovitno, smo se odločili izkoristiti za prijeten kolesarski izlet. Odpeljali smo se ne tako daleč stran od našega domovanja, v Domžale. Obiskali smo Zeleno os, kolesarsko in sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici (poznana kot pot ob reki, ki združuje in povezuje dva kraja, Kamnik in Domžale).

Po lepo urejeni makadamski poti smo se vozili po levem bregu reke. Uživali smo v lepih pogledih na rečne brzice in sem ter tja ozrli tudi živali ob njej. V kratkem smo prišli do velikega otroškega igrišča, kjer Samo sploh ni vedel kje bi se začel igrati. Po kar dolgem oddihu smo se vrnili nazaj na pot ob reki in se v kratkem pripeljali do prvega mostu čez reko.

Nismo ga prečkali, ampak smo kar nadaljevali kolesarjenje naprej po levi strani reke in se v kratkem pripeljali mimo zunanjega fitnesa. Na desni strani pa smo lahko videli hrib Šumberk, po katerem je speljana tudi trim steza in je poznan kot domžalski Tivoli. V prijetni senci smo se pripeljali do dolgega lipovega drevoreda, ki je prekinjen z manjšim zelenim krožiščem, od koder bi lahko ponovno prečkali reko, a smo nadaljevali pot po drevoredu in ostali na levi strani reke.

Peljali smo se pod mostom glavne ceste Domžal, mimo trgovine Lidl, in uživali v prijetni vožnji vse do Srednjih Jarš. Tu smo se ustavili na poligonu varne vožnje in testirali svoje vozniške spretnosti. Nadaljevali smo vožnjo mimo industrijske cone Jarše, na koncu katere se nahaja most s starimi železniški tiri. Pred nami je bilo nekaj vožnje po ozki travnati stezici, na kateri smo se malce oddaljili od reke, a smo bili kaj hitro spet nazaj na urejeni makadamski stezi tik ob rečni strugi.

Vozili smo v smeri Radomelj in si na poti ogledovali vse okoli nas – narava, živali (race, čaplje, …), življenje v bližnjih naseljih. Ob naslednjem mostu smo naredili krajši postanek za hitro malico in kontrolo smeri. Od tu smo v daljavi že videli cerkveni zvonik na Homcu, ki je bil naš naslednji cilj. Našo pot smo pred naslednjim mostom zapustili in se levo povzpeli v zelo strm klanec z makadamsko potjo. S kolesi smo imeli kar nekaj težav, a smo vseeno vztrajali do vrha. Tu se je tik pred cerkvijo odprl lep pogled v dolino, sicer pa je bil večji del razgleda zakrit z dobro poraščenim gozdom. Po spustu smo se vrnili nazaj na pot ob rečni strugi in nadaljevali naše kolesarjenje po levem bregu.

Vozili smo se mimo naselja Nožice in Šmarca, kjer se je ob trgovskem centru pot po levem bregu zaključila in nas preko mostu vodila na desni breg Kamniške Bistrice. Tik ob reki, malce po poti stran od nje, smo se pripeljali mimo Duplice in vse do začetka Kamnika, kjer smo naredili nov oddih ob otroškem igrišču. Odločili smo se, da se odpeljemo še v Kamnik in (mimo Ete, Svilanita ter osnovne šole) tudi skozi stari del mesta vse do avtobusne postaje. To je bila skrajna točka naše današnje poti, od koder smo se po kolesarski stezi ob glavni cesti vrnili nazaj do otroškega igrišča ter od tu nazaj po isti poti ob Kamniški Bistrici.

Vse do Šmarce smo vozili po isti strani reke. V Šmarci mostu pri trgovskem centru nismo prečkali, ampak smo zavili levo in se po glavni cesti peljali vse do Volčjega Potoka. Tik pred parkom smo zavili desno nazaj na urejeno makadamsko pot ob reki in se ob njej peljali vse do mostu pod hribom Homec. Tam se je pot ponovno nekoliko oddaljila od reke in vozili smo se po cesti vse do Radomelj, kjer smo se ob prvih dežnih kapljah vrnili nazaj na urejeno pot ob strugi. Kolesa smo poganjali hitreje in na našo srečo več kot nekaj kapelj dežja ni bilo.

Kar hitro smo vozili vse do območja papirnice Količevo, kjer smo naredili krajši postanek ob mostu s sončno uro. Nato smo se podali v lov še za zadnjim zakladkom, ki je vključeval kratek vzpon v gozd in spust po gozdnih poteh nazaj reke. Tu smo potrošili še zadnje moči, zato smo bolj ali manj vozili le še proti avtu. V Podrečju smo zavili levo in se spet nekoliko oddaljili od reke, do katere pa smo se vrnili ob vznožju hriba Šumberk in reke Rače, ki se zlije v Kamniško Bistrico.

Kljub pojemanju moči proti koncu današnjega izleta, je bila vožnja ob reki zelo prijetna. Čeprav smo srečali veliko ljudi in psov, smo na vožnji našli tudi veliko lepih pogledov na vodo in naravne lepote ob njej. Zagotovo se bomo na to pot še kdaj vrnili, naslednjič se mogoče uspemo odpeljati tudi naprej vse do izvira Kamniške Bistrice.

Povezani prispevki

Kamnik

Stari grad nad Kamnikom in Visoka špica

Arboretum Volčji potok 2007

Arboretum Volčji potok 2008

Dostop

Iz Kranja se odpeljemo preko Brnika in Mengša do Domžal. Na južnem delu Domžal na področju Študa parkiramo naš avto. Zelo blizu mostu Študa se na levi strani s ceste vidi 'stari zeleni vagon' oz. piknik prostor pri Vagonu. Ker je dovoz z avtom zaprt, smo parkirali na desni strani ceste na zapuščenem odseku ceste, kjer je tudi mogoče parkirati kakšnih 5 osebnih vozil.

Zanimivosti

Kolesarska in sprehajalna pot ob Kamniški Bistrici (tudi Zelena os) poteka od južnega dela Domžal (Štude) mimo Homškega hriba in naprej vse do Kamnika. Del poti je speljan po levem, del po desnem bregu reke. Na poti je veliko možnosti za počitek, fitnes na prostem ali le uživanje v številnih lepih razgledih. Na voljo je tudi več izobraževalnih tabel, kjer lahko izvemo kakšno novo zanimivost o reki. Nekatere zanimivosti poti so: lipov drevored, ki je bil zasajen leta 1980 ob smrti Tita, hrib Šumberk z »lisičkino« gozdno učno potjo, stari železniški tiri na enem izmed štirih mostov čez reko, mlinski kamni in Kraljev mlin, cerkev na Homcu in Pirnatova vila arhitekta Jožeta Plečnika.

Reka Kamniška Bistrica izvira v kraškem izviru v dolini Kamniške Bistrice (v obliki manjšega jezerca) izpod strmih pobočij Rigeljca (v Kamniško-Savinjskih Alpah). Njena pot se najprej vije po ozki dolini (tu je prava gorska reka) vse do Kamnika, kjer nadaljuje po ravnini Ljubljanske kotline (tu se od nje odcepita dve umetni strugi – Radomeljska mlinščica in Homška mlinščica), teče skozi Domžale in se pri Vidmu izliva v Savo. Zanjo je značilen izrazit hudourniški značaj. Dokler ni bila leta 1970 regulirana, je v preteklosti pogosto prestavljala svojo strugo v širino tudi za 200 metrov.

Domžale so leta 1952 postale mesto. V celoti ležijo na ravninskem delu, na produ, ki ga je naplavila reka Kamniška Bistrica. Predstavljajo upravno in kulturno središče Vzhodne Gorenjske in veljajo predvsem za športno mesto (v ospredju nogomet, košarka, veliko športnih površin itn.). Domžale nimajo starega mestnega jedra, imajo ohranjenih le nekaj večjih trških hiš. Kljub temu pa v osrednjem delu mesta prevladuje raznolika arhitektura. Med pomembnejšimi znamenitostmi velja omeniti Menačenkovo domačijo, Kulturni dom Franca Bernika, Flerinovo lekarno, Menartovo hišo in bogato Plečnikovo dediščino.

Kamnik je s svojo lego južno od Kamniško – Savinjskih Alp največje mesto na Bistriški ravni, ki je del Ljubljanske kotline. Tu teče tudi reka Kamniška Bistrica, ki je v preteklosti omogočila razvoj številnih obrti. V Kamniku si je vredno ogledati glavno ulico Šutno, Glavni trg, Frančiškanski samostan, Mali in Stari Grad, cerkev Marije Brezmadežne, spomenik revoluciji ter rojstno hišo Rudolfa Maistra. V bližini se nahajata tudi Terme Snovik, znano termalno zdravilišče, in Arboretum Volčji potok, botanični vrt za lesnate rastline.

Zemljevid

31.6 km, 06:57:34

Galerija slik