Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: srednje težka
  • Trajanje: od 6 do 8 ur
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen

  • Primerno za: pse, pohodnike
  • Nevarnosti: klopi
  • Uživajte v: razgled, narava, turistična ponudba, gorsko cvetje

  • Višina izhodišča: 352 m
  • Višina cilja: 681 m
  • Višinska razlika: 329 m

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz, travniška steza
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni krožna pot

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, spomeniki, kipi

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Prost dan pred odhodom na morje sem izkoristil za zanimivo, čeprav morda malo dolgo, pohodno pot po Škofjeloškem hribovju. Želel sem povezati Križno goro, Planico in Crngrob.

V zgodnjih jutranjih urah me je boljša polovica Bubijev odložila pred »trgovskim centrom« v Podlubniku, Škofja Loka. Tam bi sicer lahko parkiral tudi avto. Pot sem nadaljeval tako, da sem pri avtobusni postaji (kjer nisem mogel mimo prometnega znaka »STOP«, ki je imel dodano nalepko »eating animals« (prenehajte jesti živali)) prečkal cesto in nadaljeval po asfaltirani poti skozi naselje Trnje proti hribom.

Užival sem v lepih pogledih proti Lubniku in Sorškemu polju. Pot se je pričela vzpenjati in Škofja Loka je, še preden sem prišel do gozda, ostala pod menoj. Ker je poletna vročina kljub zgodni uri že pritiskala, sem se razveselil hladne gozdne sence. Strm vzpon je (zaradi slikanja cvetočih rož in iskanja skritih škatlic) mineval počasneje kot sem si želel. Sledil sem označenim potem in čez dve uri stal na koncu gozda pred Križno goro.

Ker se mi je zdelo, da bo pri cerkvi vroče, sem kar tu naredil daljši počitek in užival v pogledu na Selško dolino. Seveda sem se ustavil tudi pri cerkvici, kjer sem se razgledal proti Kranju in Škofji Loki.

Pot sem nadaljeval po makadamski cesti proti vasi, tam pa po asfaltni poti proti vrhu vasi, kjer je pot zavila v gozd. Po makadamski cesti sem nadaljeval hojo proti Planici. Na odcepu sem zavil desno na ožjo gozdno pot, ki se je pričela vzpenjati proti vrhu Planice. Po poti sem prišel iz gozda in prečkal travnik. Na koncu travnika, kjer se pot pričenja spuščati proti Lavtarskem vrhu, sem zavil desno in se spustil mimo cerkve proti Planici. Prav pred vasjo me je neprijetno presenetil nasut gramoz, ki mi je zaprt planinsko pot. Na srečo je bil utrjen in sem lahko kar po vrhu nasutja prišel do ceste, ki sem ji sledil skozi vas.

Na koncu vasi sem pri spomeniku naredil daljši počitek. Sonce je bilo namreč že visoko na nebu in temu primerne so bile tudi temperature. A na klopci pri avtobusnem postajališču je bilo v senci pod drevesom prav prijetno. Še posebej, ker sem vedel, da je pred menoj samo še spust v dolino.

Ponovno sem se poslovil od asfalta in se prepustil gozdni cesti, ki me je prek travnika vodila v dolino. Utrujenost, vročina in monotona ter nerazgledna gozdna pot so bili vzroki, da se mi je pot vlekla in komaj sem čakal, da sem pred seboj zagledal cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Tam sem si ogledal freske in vodnjak, si odpočil in v priročno čutarico pretočil še zadnje zaloge tekočine.

Mimo gostilne Pri Silvi sem jo skozi gozd mahnil proti Škofji Loki.

Ravninska pot je bila zanimiva zaradi kulturne znamenitosti Rdeče znamenje in številnih kapelic, ki so postavljene ob poti. Ko sem prišel iz gozda sem začutil polno moč popoldanskega sonca, ki je do takrat že dodobra pregrelo polja. Hodil sem po makadamski poti, nato pa končno stopil na asfaltno, žal tudi precej prometno cesto, ki me je pripeljala do Škofje Loke. Sledil sem zemljevidu in pot končal pri Turistično informacijskem centru, kjer me je v prijetno ohlajenem avtomobilu že čakala lepša, predvsem pa v tistem trenutku precej lepše dišeča, polovica.

Povezani prispevki

Dostop

Iz Ljubljane se peljemo skozi Medno in Medvode proti Škofji Loki in Kranju. Na večjem križišču (pri Cerkvi sv. Nikolaja) zavijemo desno in sledimo oznakam za Škofjo Loko. Peljemo se skozi Reteče in Godešiče do Škofje Loke. Tam na večjem krožnem križišču uporabimo tretji izvoz proti centru mesta. Peljemo se mimo Turistično informacijskega centra, avtobusne postaje, športne dvorane Poden vse do dela mesta imenovanega Podlubnik. Tam sledimo oznakam za Supermarket Mercator, kjer parkiramo avtomobil.

V kolikor prihajamo iz Kranja, se peljemo skozi vasi Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Žabnico, Dorfarje, Forme, Sveti Duh in Virmaše. Po prihodu v Škofjo Loko kmalu prispemo do že prej omenjenega krožnega križišča, ki ga zapustimo na prvem izvozu in nadaljujemo v smeri centra mesta.

Zanimivosti

Majhno vasico Crngrob najdemo v lepi in mirni okolici med vznožjem Križnogorskega hribovja in Soriškim poljem, približno 4 km severno od Škofje Loke. Njena glavna znamenitost je v 13. stoletju zgrajena podružnična romarska cerkev Marijinega oznanjenja. Legenda pravi, da je cerkev pomagala graditi ajdovska deklica (velikanka, ki je z eno nogo stala na Šmarni, z drugo pa na Šmarjetni gori), ki je ob vseh naporih umrla. V znak zahvale so jo tlačani pokopali v crngrobškem gozdu, njeno rebro pa za spomin obesili v cerkev, kjer ga lahko vidimo še danes. Glavni oltar iz 17. stoletja je delo Jurija Skarnosa in velja za enega največjih zlatih oltarjev pri nas. Znani so tudi crngrobski zvonovi, saj gre za ene redkih zvonov, ki niso bili uničeni v 1. svetovni vojni. Crngrob je tudi že od srednjega veka priljubljena romarska pot (danes del Emine romarske poti). Tu pa naj bi bil posnet tudi del filma Cvetje v jeseni.

Vas Planica leži med Križno goro in Lavtarskim vrhom, na vzhodnem pobočju vrha Planica (824 m), kjer stoji cerkev nadangela Gabrijela. Gre za najbolj oddaljeno starološko podružnico, ki je bila v 2. svetovni vojni porušena ter ponovno zgrajena leta 1995.

Križna gora je naselje, ki leži v Škofjeloškem hribovju nad Selško dolino na nadmorski višini 678 m. Južno od naselja stoji cerkev sv. Križa, zgrajena okrog leta 1500 in do leta 1867 imenovana cerkev sv. Urha. Krasijo jo freske s prizori iz legend o sv. Urhu in sv. Korbinijanu ter trije baročni "zlati" oltarji iz 17. stol. z beneško-alpskimi prvinami. Na sprehod do cerkve se verjetno odpravi prav vsak obiskovalec Križne gore.

Najbolj običajna pot na Križno goro je iz Podlubnika, zahodnega dela Škofje Loke, od koder vrh osvojimo v približno 1 h. Zelo obiskana pot do Križne gore je tudi iz smeri Javornika izpod Sv. Jošta nad Kranjem (približno 1 h 30 min hoda) ali Lavtarskega vrha (dobre pol ure hoda oz. lahkotnega sprehoda). Nekoliko daljša pot na Križno goro pa vodi tudi iz Crngroba, od koder preko Planice ali Lavtarskega vrha Križno goro osvojimo v dobrih 2 h.

Zemljevid

15.5 km, 07:46:42

Galerija slik