Hribi

Info

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Letni čas: pomlad, jesen

Višine

  • Višina izhodišča: 475 m
  • Višina cilja: 649 m
  • Višinska razlika: 174 m

O poti

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz, travniška steza
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: tematska pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, mir, turistična ponudba
  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: spomeniki, kipi

Potopis

Tokrat smo se za spremembo udeležili organiziranega pohoda. Odpravili smo se na Bled, od tam pa proti Straži nad Bledom. Zbor vseh udeležencev je bil že v zgodnjih jutranjih urah pred Hotelom Golf, od koder smo se podali desno v smeri Straže.

Hodili smo po ožji cesti skozi naselje vse dokler se ni na levi strani odprla gozdna pot v breg. Tu smo že lahko imeli prvo pavzo, saj smo morali počakati, da se je kolona udeležencev zvrstila na ožjo pohodno pot in se pričela vzpenjati. Strmina je bila srednje zahtevna, pot pa lepo speljana po serpentinah in le na delu ali dveh nekoliko bolj izpostavljena, a ustrezno zavarovana. Nekje na sredi vzpona se je odprl lep pogled v dolino in na Blejsko jezero.

Na vrh smo prišli hitreje kot smo pričakovali. Obiskali smo razgledno točko, kjer se nam je odprl lep razgled na celotno Blejsko jezero. Nadaljevali smo naprej po naši poti in kmalu prišli na zeleno jaso (vrh male vlečnice), kjer smo se pridružili ostalim pri vodeni telovadbi ter sončni kopeli. Rikli je namreč zagovarjal gibanje po svežem zraku in soncu. Moški smo zato slekli že tako prepotene majice.

Po rekreacijskem postanku smo se najprej spustili po travnati poti, nato pa se je pot pričela vzpenjati vse do spomenika Arnolda Riklija, kjer so nam vodniki bolje predstavili njegovo življenje in zdravljenje. Od spomenika smo sledili ožji gozdni stezi in prišli do klopi, ki pohodnika vabi k počitku z lepim razgledom. Ko smo se vsi razvrstili pri slikanju, smo v kratkem že prišli do zgornje postaje sedežnice, kjer nas je pred okrepčevalnico čakala zdrava malica in nekoliko daljši postanek.

Ker so bile vse mize in klopi hitro zasedene, smo si prostor za malico našli na robu gozda ob adrenalinskem parku. Od okrepčevalnice smo se spustili po travnati poti, ki se je na ovinku odcepila desno v gozd. Hoja po senci je bila dobrodošla, pot pa nas je vodila ven iz gozda in mimo kamnoloma. Kmalu smo prišli v naselje in nato do jezera, kjer smo se okrepčali s tradicionalno Riklijevo pijačo – malinovcem.

Po sprehajalni poti ob jezeru je potekal preostanek našega pohoda vse do Zake, kjer nas je čakalo zdravo kosilo. To je bil tudi zaključek organiziranega pohoda, mi pa smo naš dan nadaljevali s hlajenjem nog v jezeru. Nato smo se prijetno ohlajeni in že malce utrujeni sprehodili po isti poti ob jezeru nazaj do avtomobila.

Povezani prispevki

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu za Bled. Lokalni cesti sledimo vse do mesta Bled, kjer na ustreznem prostoru pustimo avto. Mi smo zaradi prireditve lahko parkirali ob hotelu Golf, kar drugače ni dovoljeno. Ima pa Bled veliko število parkirnih mest relativno v bližini, žal pa je samo malo njih brezplačnih.

Zanimivosti

Bled je naselje ob Blejskem jezeru. Zaradi svoje lege sodi med starejše, pa tudi najlepše in najbolj množično obiskane turistične kraje v Sloveniji. Turistično zelo zanimivo je predvsem jezero zaradi svoje naravne lepote med gorami. Na njem stoji Blejski otok s cerkvico, ob njem pa na vzpetini Blejski grad. Okoli jezera poteka sprehajalna pot, sprehajalci pa lahko izgubljene kalorije nadoknadijo ob kulinarični znamenitosti – kremšniti.

Arnold Rikli je bil švicarski naravni zdravilec. Rodil se je leta 1823 v Švici kot eden izmed treh sinov bogate švicarske družine. V želji po razširitvi očetove tovarne je skupaj z bratoma odšel v vas blizu Celovca, kjer je odprl barvarno usnja. Pri tem pa je močno zbolel. V iskanju bolj zdravega okolja je prišel na Bled, ki ga je prvič obiskal leta 1852. Tu se je kmalu pozdravil in v dveh letih mu je uspelo razviti vrhunsko evropsko zdravilišče. Zdravil je na principu kopanja v hladni jezerski vodi, golemu sončenju in rekreaciji na svežem zraku. Organiziral je posebne kolonije. Med domačini sicer ni bil posebno priljubljen. Imeli so ga, delno zaradi njegovega načina zdravljenja, za čudaka. Na Bledu je preživel 52 let. Umrl je leta 1906 na Koroškem.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik