Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: zelo lahka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen, zima

  • Primerno za: mlajše otroke, starejše, pse
  • Nevarnosti: brez posebnih nevarnosti
  • Uživajte v: razgled, mir, narava

  • Višina izhodišča: 556 m
  • Višina cilja: 677 m
  • Višinska razlika: 121 m

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: tematska pot, krožna pot

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: arheološka najdišča, mestni trgi, ruševine, spomeniki, kipi

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Po prijetnem silvestrovanju pri prijateljih v Postojni smo na sončno prvo jutro novega leta želeli porabiti nabrane kalorije in zbistriti misli. Odšli smo na kratek in ne preveč naporen sprehod na bližnji 677 m visok vrh Sovič. Pot smo pričeli na Kosovelovi ulici in nadaljevali po Vilharjevi. Prečkali smo Jamsko cesto, ki vodi proti Postojnski jami, in se pričeli vzpenjati po stopnicah proti Vegovi ulici. Tam smo med hišami zavili strmo levo in po stopnicah prispeli do pričetka Borojevičeve poti na Sovič (poimenovana je po generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću).

Pot je bila široka, makadamska. Rahel vzpon se je vil po sončnem pobočju, od koder smo stalno lahko opazovali del Postojne in Postojnsko polje. Sonce nas je za ta letni čas presenetljivo prijetno grelo in na čase nam je bilo žal, da smo si nadeli zimska oblačila. Ob poti so nas spremljali Varuhi gozda, lončene maske in skulpture.

Na križišču smo se odločili za strmejšo Grajsko pot. Še vedno široka gozdna pot nas je vodila po grebenu hriba proti arheološkemu najdišču ruševin gradu Adelsberg. Na poti smo srečali tudi ogromne okrogle luči, ki smo jih prejšnjo noč opazovali na nebu. Kmalu smo prispeli do ruševin gradu in vrha Soviča. Tam smo naredili obvezen počitek in fotografiranje ter občudovali razgled na okolico, ki se je kopala v soncu.

Spustili smo se proti slovenski zastavi. Razgledna točka nosi ime »Pri Slovenski štangi«. Poleg ogromnega droga z zastavo je tu tudi ena najlepših razglednih točk na Postojno, ki nam je ležala praktično pod nogami.

Strm spust nas je hitro pripeljal prav na začetek našega vzpona. Ker pa je bila ura še zgodnja, smo se odpravili proti glavnemu, Titovemu trgu. Tam smo si ogledali ogromnega proteusa na steni Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in skulpturo človeške ribice. Sprehodili smo se po Tržaški cesti mimo Športnega parka Postojna in kmalu prispeli nazaj na naše izhodišče. Prijetno druženje smo tako zaključili in se odpravili proti domu.

Povezani prispevki

Rakov Škocjan

Nanos

Osmica po Cerkniškem jezeru

Dostop

Na primorski avtocesti sledimo izvozu za Postojno. Vožnjo nadaljujemo po Reški cesti in na večjem križišču zavijemo desno na Titovo cesto proti Postojni. Po njej pridemo v mestno središče, kjer lahko avto pustimo na kateremkoli od označenih parkirišč ob cesti ali Titovem trgu. Za Titovim trgom lahko tudi zavijemo levo proti Postojnski jami, kjer pustimo avto na urejenih parkiriščih pred jamo.

Zanimivosti

Postojna je bila prvič omenjena že v 13. stoletju pod imenom Arnsberg, kasneje pa se je preimenovala v Adelsberg. V 14. stoletju se prične pojavljati ime Postoyna. Kot trg se je Postojna pričela omenjati v 15. stoletju, šele leta 1909 pa je pridobila status mesta. Zaradi svoje strateške lege na trgovskih poteh je bila znana po »furmanih«, prevoznikih. Povezovala je namreč Kranjsko z Jadranom in Furlanijo. V 19. stoletju so skoznjo potegnili tudi železnico, ki je zasenčila furmansko dejavnost.

Poleg trgovine je tu zelo hitro zacvetel tudi turizem. Največ turistov je prišlo obiskati Postojnsko jamo. Sedaj si je poleg Postojnske jame v parku možno ogledati tudi razstavo EXPO Postojnska jama kras, samo jamo, Proteusovo jamo, Vivarij in park.

Poleg znamenite Postojnske jame, je v Postojni možno videti tudi Titov trg, kjer ima svoj sedež Inštitut za raziskovanje krasa (prepoznamo ga po velikem proteusu na steni), pred pa njim stoji velika skulptura človeške ribice (na kateri so navedeni pomembnejši mejniki iz zgodovine mesta). Stari del mesta se imenuje Majlont in ga prepoznamo po ozkih ulicah in gosto posejanih zgradbah. Nad mestom se dviguje 677 m visok hrib Sovič, na katerega vrh se lahko povzpnemo po Grajski in Borojevičevi poti, med bolje obiskanimi pa je tudi Trim steza. Na njegovem vrhu najdemo ostanke gradu Adelsberg, poznanega tudi kot Stari grad. V srcu mesta Postojna na manjši vzpeti, kjer je bilo nekdaj pokopališče, stoji poznobaročna cerkev posvečena sv. Štefanu (zavetniku konj). Zgrajena je bila leta 1777 po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja. pred njo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II.

V okolici si lahko ogledamo tudi Predjamo in Predjamski grad, Pivško in Planinsko polje z Ravbarjevim stolpom, Planinsko jamo in ruševinami gradu Haasberg. Malo dlje pa nas čaka Cerkniško jezero, grad Snežnik in Rakov Škocjan s parkom Škocjanske jame.

Zemljevid

3.8 km, 01:59:37

Galerija slik