Naslovna slika

Podrobnosti izleta

  • Trajanje: večji del dneva
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen

  • Uživajte v: mir, narava

  • Naravne znamenitosti: slapovi
  • Urbane znamenitosti: arheološka najdišča, mostovi, ruševine

Kazalo vsebine


4 1 1 1 1 1 Rating 80% (1 Vote)

Potopis

Zaradi številnih opisov lepote slapu Grmečica, njene divje soteske in neprijaznih vaščanov vasi Log smo se odločili za najdaljši dostop do omenjenega slapu. Avto smo tako pustili okvirno 2 km od odcepa iz glavne ceste, kjer se nahaja primerno mesto za parkiranje večjega števila avtomobilov.

Pot smo nadaljevali kar po makadamski cesti. Večinoma nas je vodila po ravnem. Glede na dokaj nizke temperature nas je kar malo hotelo zebsti. V prijetnem klepetu nam je pot hitro minevala. Kmalu smo prišli do ruševin objekta, ki so ga stari naseljenci uporabljali kot plavž. Ko smo si ga dodobra ogledali, smo se odpravili naprej. Pričeli smo slediti toku Save Bohinjke. Prispeli smo do visečega mostu prek omenjene reke, ki je zaradi svoje konstrukcije prav klical po fotografiji.

Pri mostu je pot pričela sledi strugi Grmečice, ki pa je bila žal suha. To je na našo žalost napovedovalo presahel slap. Vseeno smo se sprehodili do pečine, prek katere bi moral padati slap. Žal pa le-tega ni bilo. Z bratom sva se povzpela do vrha slapu in si ogledala divjo sotesko. Čeprav slapu nismo videli, smo bili nad naravo enostavno navdušeni. Zato smo sklenili, da se zagotovo vrnemo še enkrat in to v vodno bolj ugodnem obdobju.

Sledil je ogled Ajdovskega gradca, ki ga v svojih pesmih opeva naš Prešeren. Avto smo pustili pri železniški postaji in se skozi podhod pod železniško progo prebili do vznožja Ajdovskega gradca. Kratek, a strm vzpon nas je pripeljal do vrha. Tam smo našli nekaj kupov kamenja, mizo s klopcama, ter informacijsko tablo. Odpočili smo se, se naužili razgleda, nato pa se vrnili do avtomobila.

Sledil je še zadnji ogled tega dne – slap Savica. Ker režime plačila parkirnine v okolici Bohinja že poznamo, smo se vdali v usodo in plačali tistih nekaj evrov. Žal pa nas je kmalu po parkirišču čakalo novo presenečenje – nova blagajna. Tu smo morali plačati vstopnino še za ogled slapu. Po začetni jezi nad oderuškim večkratnim zaračunavanjem »Bohinjskega davka« smo se povzpeli do slapu, ki je imel dovolj vode, da smo si ga lahko dodobra ogledali. Žal pa je bila tu tudi masa turistov in z njo bistveno več hrupa kot pri nesojeni Grmečici. K avtomobilu smo se vrnili prijetno utrujeni. Da je bil naš izlet lep, a tudi aktiven, je potrdila tišina vseh sopotnikov na zadnjem sedežu med potjo domov.

Povezani prispevki

Dostop

Peljemo se po gorenjski avtocesti proti severu. Zapustimo jo pri izvozu za Bled. Pot nato nadaljujemo proti Bledu, skozi mesto in skozi Sotesko proti Bohinjski Bistrici. Ko smo na levem bregu Save Bohinjke pred prečkanjem mostu zavijemo levo na makadamsko cesto. Gozdni cesti sledimo še okoli 2 km, nato na velikem travnatem parkirišču (desno) pustimo avtomobil in pot nadaljujemo peš.

Ob povratku k avtomobilu nadaljujemo pot prek omenjenega mostu proti Bohinjski Bistrici. Peljemo se skozi Bistrico in sledimo oznakam za železniško postajo, v okolici katere pustimo naše vozilo.

Iz Bohinjske Bistrice pot nadaljujemo mimo vasi Kamnje do Bohinjskega jezera. Sledimo cesti speljani po levi strani jezera do označenega parkirišča pri slapu Savica. Potrebno je plačilo parkirnine.

Zanimivosti

V Bohinju se poleg slavnega slapu Savica skriva še večje število manjših, a zato prav nič manj pomembnih in lepih slapov. Eden od njih je 7 m visok slap Grmečica, ki je zadnji v seriji slapov soteske potoka Grmečica. Za razliko od turistično obarvane Savice, tu stopamo po bolj naravnih, na mestih celo divjih krajih, ki so že zaradi tega vredni ogleda. Do slapu Grmečica lahko pridemo prek Podkorit, Nomenja in Loga. Slednja je najkrajša, a zaradi »prijaznih« domačinov tudi edina sporna.

Ajdovski gradec je 585 m visoka vzpetina nad Bohinjsko Bistrico. Gre za arheološko najdišče, ki je bilo poseljeno že v stari železni dobi (med 700 in 300 let pr. n. št) in kasneje v rimskem času (0 do 500 let n. št.). Med drugim ga opeva tudi France Prešeren v pesnitvi Krst pri Savici. Danes so na njem vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa.

Slap Savica je kraški slap, saj ga polnijo vode Črnega jezera, ki poniknejo v podzemlju in privrejo na plan kot slap Savica. Razdeljen je na dva dela. Prvi, večji in tudi višji, privre na dan kot 78 m visok slap. Drugi pramen privre na površje kot 25 m visok slap. Skupaj tvorita črko A. Ob hujših deževjih se združita pin priključita tudi 600 m visokemu slapišču. Slap Savica naj bi bil povod za Prešernovo pestitev Krst pri Savici.

Zemljevid

74.6 km, 07:14:32

Galerija slik