Hribi

Info

  • Zahtevnost: srednje težka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Letni čas: pomlad, jesen, zima

Višine

  • Višina izhodišča: 425 m
  • Višina cilja: 707 m
  • Višinska razlika: 282 m

O poti

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: učna pot, krožna pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, mir, narava, divje živali
  • Naravne znamenitosti: jame, potoki, reke, slapovi
  • Urbane znamenitosti: brez

Potopis

Avto smo pustili pri informacijski tabli Učna pot Besnica »Rovnik – slap Šum«. Ker o sami poti nismo kaj dosti izvedeli na spletu, smo si jo natančno ogledali in poslikali. Nato smo se v prijetnem sončnem dopoldnevu napotili po označeni poti v hrib.

Dobro ohranjen kolovoz se je pričel kar hitro dvigovati. Če smo se s pohodom v gozd izognili vročini v mestu, pa se nam je čelo rosilo zaradi strmine. Na našo srečo se je pot vsake toliko časa položila, da smo se lahko malo ohladili. V veliko »pomoč« pri ohlajevanju pregretih teles so bile tudi informacijske table, ki so nas poučile o posameznih vrstah dreves.

Pot je postala orientacijsko zahtevna šele, ko smo šli mimo informacijske točke št. 5 – Beli gaber. Kmalu za to točko usmeritvene table zavijejo levo, po kratkem vzponu pa še desno. A pot je kmalu postala vse slabša, ožja in je na koncu celo izginila. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se vrnili do Belega gabra in se odpravili oznakam navkljub po utrjenem kolovozu naravnost v breg. Kratka huda strmina nas je pripeljala na gozdno cesto, kjer smo srečali nove usmeritvene table za našo učno pot in tudi nadaljevanje informacijskih točk.

Sedaj smo sledili dobro označeni gozdni poti skozi gozd in kmalu prišli do točke št. 8 – Vedute. Tu smo najprej sklepali, nato pa še prek dobrega strička Googla izvedeli, da Veduta pomeni razgled (oz. razgledno, panoramsko sliko). Pomena ni bilo težko uganiti, saj smo kar nekaj časa lahko uživali v pogledu, ki ga je to okno sredi gozda nudilo pohodnikom.

Po kratki malici smo že hiteli naprej. Pred nami je bila nova strmina, ki je vodila do vrha Rovnik. Tam smo si ogledali krmilnico za divje živali (v tem letnem času je bila prazna) in pozvonili na zvonec na vrhu.

Sledil je povratek do Vedute, kjer smo zavili desno na kolovoz. Na mestih je bil sicer že malce zaraščen, a GPS je povedal, da smo na pravi poti. Tako smo ponovno uživali v gozdnih rastlinah in tudi živalih. Videli smo namreč drobne žabice in plaho veverico ter nešteto pisanih metuljev.

Pot se je nadaljevala v eni izmed gozdnih vlak (izvedeli smo lahko, da so to poti, po katerih spravljajo les v dolino). Hodili smo po kraškem svetu, si ogledali vrtače in žlebiče, se sprehodili mimo Bidovčeve luknje, nahajališča fosilov, in Podskokarjeve jame.

Sonce je že močno pripekalo in v gozdu je postalo vroče. Na srečo se je krožna pot bližala koncu in kmalu smo prišli do izhodišča. Zaželeli smo si ohladitve pri slapu Šum, zato smo se hitro podali naprej proti vasi, kjer smo pri prvem križišču zavili ostro levo. Cesta se je mimo hiš hitro spuščala. Ko smo prispeli do pričetka gozda, so nas smerokazi usmerili levo na gozdno pot. Strm, a dobro varovan spust nas je peljal mimo številnih razglednih točk s pogledom na vodnat slap. Na dnu slapu se je pot zaključila.

Slap smo lahko opazovali na pred kratkim postavljeni razgledni ploščadi. Ohladili smo se v ledeno mrzli vodi, naredili nekaj skoraj kičastih posnetkov in uživali v hladnem pišu, ki je vel s slapišča. Kljub lakoti smo se zadržali dlje kot smo nameravali.

Delno smo počitek ob slapu podaljšali tudi zato, ker je bilo pred nami grizenje kolen v strimo poti proti koncu vasi vse do avta. A konec koncev smo to zadnjo strmino današnjega dne kar hitro premagali in že smo v senci dreves pri avtu ohlajali tako avto kot tudi naše pregrete glave. Prijetno utrujeni smo se odpeljali proti zasluženemu kosilu v gostilno.

Povezani prispevki

Dostop

Gorenjsko avtocesto iz smeri Ljubljana zapustimo na izvozu Kranj – zahod. Na križišču z glavno cesto zavijemo levo v smeri Naklega. Na naslednjem semaforiziranem križišču zavijemo levo in se peljemo v smeri Kranja. Ko prispemo v Kranj na prvem semaforiziranem križišču zavijemo desno in se spustimo po klancu navzdol. Ko prečkamo reko Savo v krožišču uporabimo prvi izvoz – smer Besnica. Peljemo se naravnost po glavni cesti, dokler ne pridemo v Spodnjo Besnico in nato še Zgornjo Besnico ter Novo vas. Avto pustimo na robu gozdne poti ob koncu vasi na levi strani, kjer je ob informacijski tabli za učno pot dovolj prostora za parkiranje.

Zanimivosti

Besnica je naselje v občini Kranj. Naselje je s severne strani obdano z reko Savo, z ostalih treh strani pa s hribovjem, ki je pokrito z mešanim gozdom. V naseljih Rakovica, Zabukovje, Spodnja in Zgornja Besnica stanuje okoli 1300 prebivalcev. Industrije v teh krajih ni. Do pred kratkim je prevladovalo kmetijstvo, sedaj pa večina ljudi hodi na delo v bližnje kraje, predvsem v Kranj. V naselju se nahajata dve cerkvi. V Zgornji Besnici se nahaja farna cerkev sv. Tilna (sv. Egidija), ki se prvič omenja leta 1291. Sedanja zgradba je bila posvečena leta 1782 in je že tretja ali celo četrta po vrsti. V Spodnji Besnici se nahaja cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je bila prvič omenjena leta 1456 in je doživela številne prenove.

Ob Besnici teče 6,7 km dolg potok Nemiljščica. Na njeni strugi se nahaja 18 metrov visok Slap Šum. Čeprav je vodnat skozi celo leto, ima največ vode v pomladanskem in jesenskem času. Nemiljščica ima kljub stalni vodnatosti tudi hudourniške lastnosti, tako da ima tudi slap Šum največ vode ob močnejših in daljših padavinah. V okolici potoka se nahajajo sedaj opuščene Rimske terme, ki jih je opisoval že Janez Vajkard Valvasor. Na območju nahajališča termalne vode so leta 1954 zgradili dva bazena, ki pa sta bila, ko se je topla voda pričela mešati s hladno, žal opuščena in sedaj propadata.

Bližnji hrib se imenuje Rovnik. S svojimi 706 m nadmorske višine je priljubljena lokalna izletniška točka. Do njega pelje pred kratkim začrtana krožna učna pot Učna pot Besnica »Rovnik – slap Šum«. Po nastanku je kraški osamelec. Leta 1990 so tu odkrili nahajališče fosilov. Apnenčasta podlaga, ki je bila osnova za nastanek kraškega osamelca, je v okolici izdolbla številne vrtače, kotline in tudi jame. Med slednjimi sta najbolj znana 30 metrov dolga Bidovčeva luknja in Turkovo brezno.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik