Naslovna slika

Podrobnosti potovanja

  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje

  • Uživajte v: razgled, mir, narava, turistična ponudba

  • Naravne znamenitosti: jezero
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, gradovi, mestni trgi, mostovi, spomeniki, kipi, stara mestna jedra, vodnjaki

Kazalo vsebine


5 1 1 1 1 1 Rating 100% (1 Vote)

Potopis

09. 05. 2016 – Prihod na Ptuj

Po prihodu v turistično naselje smo ugotovili, da naš apartma še ni prost. Tako smo se prijavili na recepciji, s strehe avtomobila sneli kolesa in se odpravili na krajše raziskovanje Ptuja. Peljali smo se prek mostu za pešce in kolesarje. Z njega je lep pogled na Dravo in grad Ptuj. Ob glavni cesti smo se vzpenjali v smeri gradu. Peljali smo se mimo dominikanskega samostana in si ogledali park pred njim. Na vrhu klanca smo zavili levo in zapustili Ptuj. Po kakšnih dveh kilometrih prijetnega kolesarjenja smo ugotovili, da je sedaj naš apartma že prost in se lahko vrnemo. Vračali smo se po isti cesti. Vso prtljago in kolesa smo parkirali v našem majhnem apartmaju ter se odpravili na kosilo v Terme Ptuj. V bazenskem kompleksu smo nato preživeli zabavno popoldne in zvečer utrujeni popadali po posteljah.

10. 05. 2016 – Znamenitosti Ptuja

Drugi dan smo se po zajtrku odpravili na kolesa. Upali smo, da bo oblačno vreme zdržalo in ne bomo prisiljeni v kakšno neprostovoljno umivanje. Ponovno smo se prek mostu za pešce zapeljali prek Drave. Ogledali smo si Dravski stolp in bližnji minoritski samostan. Tu nas je tudi ujela prva, na našo srečo krajša ploha. Odločili smo se za ogled starega mestnega jedra, zato smo pred železniško postajo zavili levo v mesto. Ogledali smo si mestno gledališče, Orfejev spomenik in cerkev sv. Jurija.

Po Grajski ulici smo se vzpeli do gradu. Vzpon s kolesi ni bil ravno najboljša ideja. Ne le, da je bila pot strma in smo morali kolesa vleči ob sebi, ampak je del poti predstavljalo tudi pokrito leseno stopnišče, kjer je bilo treba kolesa nositi. Ker pa niso bila ravno lahka, je ta čast pripadla najmočnejšemu predstavniku naše skupine, ki je vzpon po stopnicah navdušeno ponovil kar trikrat. A razgled z gradu je poplačal ves trud. Ko je eden od vodičev videl naše navdušenje nad razgledom na mesto, nas je povabil na ogled razstave tradicionalnih pustnih mask.

Po ogledu smo se spustili proti že znanemu Muzejskemu trgu in pot nadaljevali desno proti Srednješolskemu centru Ptuj. Ko smo si ogledali tamkajšnja igrišča, smo pot nadaljevali proti Parku Ljudski vrt in tam našli svoj mirni kotiček sredi mesta. Žal pa nas je od opazovanja rac in lepega vodometa pregnal dež. Pri Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča smo prevetrili najhujši naliv. Ker pa rosenje ni in ni prenehalo, smo morali nadaljevati v dežju. Odpeljali smo se proti cerkvici sv. Ožbalta in tam pod streho na hitro malicali.

Čez čas je dež končno prenehal in tako smo si na železniški postaji lahko vzeli nekaj časa za opazovanje vlakov. Da pa ne bi zboleli, smo se rajši odpravili čez Mestni park nazaj proti našemu apartmaju. Kosilo in popoldanski čas smo preživeli na toplem v bazenskem kompleksu. Ponoči pa kljub utrujenosti nismo veliko spali, saj je naš najmlajši pričel močno kašljati.

11. 05. 2016 – Okoli Ptujskega jezera

Ker se je kašelj proti jutru čisto umiril, smo se odpeljali proti Ptujskemu jezeru, ki ga včasih imenujejo kar Ptujsko morje. Vreme je bilo sončno, tako da smo upali, da bomo jezero s kolesi lahko obkrožili še pred poslabšanjem vremena.

Pot je bila dokaj enostavna, narava okoli nas mirna in lepa. Večkrat smo se povzpeli tudi na nasip, ki meji jezero od okolice. Več o tem, kako so nam ob vrtenju pedal minevali kilometri, smo zapisali v prispevku Okoli Ptujskega jezera.

V apartmaju je naš najmlajši nadaljeval lajajoč kašelj prejšnje noči, zato smo se odločili za obisk dežurnega pediatra. Na srečo ni bilo nič hujšega. Prejeli smo zdravila in navodilo, da naj se gibljemo v vlažnem in toplem okolju. Kot nalašč za popoldne v bazenih.

12. 05. 2016 – Znamenitosti v dežju

Kašelj se je ponoči umiril, žal pa se je poslabšalo vreme. Močan dež nas je prisilil, da smo kolesom dali en dan počitka in si Ptuj ogledali z avtomobila. Tako smo si ogledali Puhov most in Puhovo krožišče, grad Turnišče in Naravoslovno rekreacijsko pot v Zgornji Hajdini. Popoldan pa smo preživeli v bazenih.

13. 05. 2016 – Pot domov

Dopoldan smo izpraznili naše začasno domovanje in na streho pritrdili kolesa. Nato smo preživeli preostali čas v bazenih. Težko je bilo zapustiti te kraje. A ker nam je ostalo še precej znamenitosti, ki smo si jih želeli ogledati, smo vedeli, da se bomo v prihodnosti še vrnili.

Pot smo nadaljevali po lokalnih cestah do avtoceste in po njej na Gorenjsko. Motil nas je le močan veter, drugih posebnosti pa ni bilo. Tako smo srečni in utrujeni prispeli domov.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Iz Ljubljane se peljemo po štajerski avtocesti v smeri Slovenske Bistrice in Maribora. Peljemo se mimo Slovenske Bistrice. V Slivnici pri Mariboru na razcepu Slivnica izberemo desni krak (Podravska avtocesta) proti Ptuju. Na izvozu Hajdina zapustimo avtocesto. Na prvem krožišču izberemo prvi izvoz in sledimo oznakam za Ptuj in Terme Ptuj. Enakim oznakam sledimo tudi na drugem krožišču, kjer izberemo drugi izvoz. Peljemo se po Mariborski cesti skozi Zgornjo in Spodnjo Hajdino. Na Ptuju v križišču zavijemo levo v smer Čakovec in Ormož. V naslednjem križišču ponovno zavijemo levo na Mlinsko cesto. Na naslednjem razcepu izberemo desno cesto (ne gremo mimo prodajalne vozil Marcedez). Avto pustimo na velikem parkirišču pred termami.

Zanimivosti

Ptuj je eno najstarejših mest v Sloveniji. Področje je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi, v antiki pa je bil okoli leta 15 n. št. na tem mestu zaradi svoje strateške lege postavljen rimski tabor. V njem sta včasih hkrati taborili tudi dve legiji (VIII. legija Augusta in XIII. legija Gemina), s čimer bi lahko tu hkrati bivalo kar 100.000 ljudi. Iz tabora se je kasneje, okoli leta 103, razvilo mesto Poetovio. Med leti 117 – 138 je bil zgrajen most prek Drave, v naslednjih letih pa tudi mitrej I. V tretjem stoletju je imelo mesto 10.000 prebivalcev (30.000 skupaj z okolico) in je bilo v tem času večje od Londona in Dunaja. Okoli leta 452 so ga opustošili Huni, ki so prodirali proti Italiji. V naslednjem stoletju, med 568 – 590 se tu pričnejo naseljevati Slovani. Leta 795 pride Ptuj pod frankovsko oblast. V letih 840 – 874 postane posest panonskih knezov Pribine in Koclja. Leta 1147 je salzburški nadškof Konrad I. ponovno pozidal grad na Grajskem griču. Leta 1230 je bil dokončan tudi dominikanski samostan in Mali grad. V drugi polovici tega stoletja sta bila zgrajena tudi minoritski samostan in župnijska cerkev sv. Jurija. Prva železniška proga je na Ptuj prišla leta 1859-1860, za namen katere so zgradili tudi železniški most prek Drave. Konec šestdesetih let 20. stoletja so odkrili termalno vodo, ki je bila pogoj za izgradnjo Term.

Poleg zdraviliškega in kopališkega kompleksa Term Ptuj, ki so ena glavnih turističnih točk, si lahko na Ptuju ogledamo ogromno znamenitosti iz njegove resnično bogate zgodovine. Na rimsko preteklost mesta nas spominjajo Orfejev spomenik, številni mitreji in spomeniki v mestnem stolpu. Slednji je že sam po sebi ena od glavnih znamenitosti mesta. Ogledamo si lahko tudi dva samostana, dominikanskega in minoritskega, mestno hišo s kipom sv. Florijana pred njo, cerkev sv. Ožbalta in glavno cerkev in cerkev sv. Jurija. Obisk gradu Ptuj je tako ali tako skoraj obvezen, saj grajsko dvorišče ponuja čudovit razgled na samo mesto, ob obisku grajske notranjosti pa si lahko ogledamo kar nekaj zanimivih zbirk. Od modernejših znamenitosti velja omeniti Puhov most in Puhovo krožišče. V mestu najdemo tudi bolj mirne kotičke, kamor se za trenutek lahko umaknemo pred mestnim vrvežem. Eden takih je park Ljudski vrt z ribnikom in številnimi sprehajalnimi potmi.

Na Dravi v bližini Ptuja leži največje umetno jezero v Sloveniji – Ptujsko jezero. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem v letu 1978. Služi kot akumulacija za hidroelektrarno Formin. Zaradi svoje velikosti (dolgo je 7,3 km in široko 1,2 km) in globine (12 m) je primerno tudi za veslanje, jadranje in deskanje. Tu lahko najdemo številne vodne rastline in živali, saj je jezero z dvema otokoma pomembno gnezdišče za ptice.

Zemljevid

68.3 km, 01:09:27

Galerija slik