Naslovna slika

Podrobnosti potovanja

  • Predlagan letni čas: jesen

  • Uživajte v: razgled, mir, narava

  • Naravne znamenitosti: bajerji, jezero, potoki, reke
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, gradovi, kapelice, spomeniki, kipi

Kazalo vsebine


5 1 1 1 1 1 Rating 100% (1 Vote)

Potopis

6. 9. 2013 – S kolesi do Bogojine

Trasa: Moravske Toplice - Mlajtinci - Ivanci – Bogojina – Tešanovci – Moravske Toplice

Naše prvo jutro v Moravskih Toplicah smo začeli optimistično in polni načrtov. Kolesa so bila pripravljena in takoj po zajtrku smo se odpravili na pot. Zavili smo levo po ulici in se odpeljali do evangeličanske cerkve, pred katero je bil lepo urejen park z informativno tablo, na kateri so bile označene različne kolesarske poti. Ker je bil to naš prvi kolesarski dan, smo se odločili za nekoliko krajšo turo.

Pot smo nadaljevali po glavni cesti mimo cerkve in pred gozdom zavili levo in sledili oznakam za kolesarsko pot. Peljali smo se mimo golf igrišča, katerega zelenice so se razprostirale do kamor je nesel pogled. Iz glavne ceste smo zavili na dobro urejeno in asfaltirano kolesarsko stezo, ki nas je vodila preko številnih poljskih površin z razgledom daleč naokrog. Kmalu smo prispeli v kraj Mlajtinci, kjer smo ob poti videli stari gasilski voz, na večjem križišču v naselju pa smo zavili levo v smeri Ivancev. Kar lep kos poti smo se peljali po glavni cesti v senci gozda. Takoj za tablo naselja Ivanci nas je na desni strani pozdravila lutka stare ženice na leseni klopci, za njo pa nas je očaral še majhen bajer z nekaj lokvanji, zato smo tu naredili krajši postanek za počitek in slikanje. V samem naselju smo poleg očarljive majhne cerkvice na križišču videli tudi prvo gnezdo štorkelj na našem izletu. Iz Ivancev nas je pot vodila proti najbolj poznani znamenitosti današnje trase, cerkvi v Bogojini. Ko smo jo že od daleč videli, smo na levi strani ponovno zagledali lep in nekoliko večji bajer, pri katerem smo prav morali narediti še en postanek in se razgledati okoli. Tudi počitek se je prilegel, tako kolesarjem kot našemu malemu pasjemu tekaču. Nato je bila pred nami le še ravna cesta, ki nas je pripeljala direktno v Bogojino ter v njeno središče s Cerkvijo Gospodovega vnebohoda, delo arhitekta Jožeta Plečnika. Tu smo naredili daljši postanek in si vzeli čas za ogled notranjosti cerkve, počitek in malico. Imeli smo tudi malo smole, saj nam je pri enem kolesu spustila zračnica. Zato smo še nekaj časa iskali pomoč pri krajanih. Z malo vztrajnosti in moške besede nam je le uspelo priti do tlačilke in napolniti zračnico. Pred nami je bil le še povratek in upanje, da bo zračnica zdržala do doma. Peljali smo se po kolesarski poti, ki je vodila desno in nas pripeljala nazaj na glavno cesto. Kmalu je bil pred nami kraj Tešanovci, kjer smo se že prijetno utrujeni na kratko ustavili še ob Šukičevem potoku. Ker so Tešanovci dolga vas, vožnje skozenj kar ni in ni hotelo biti konec.

V času kosila smo prispeli nazaj v našo brunarico in si malce odpočili v senci. Naš najmlajši član pa je svoje zadnje moči porabil kar za skakanje na trampolinu. Po kosilu je sledilo popoldansko kopanje v Termah 3000, za kar so nam bile utrujene noge hvaležne. Zvečer smo odšli na sprehod v bližnji gozd s krožno potjo in trim stezo. Po večerji pa smo prijetno utrujeni samo še padli v posteljo.

7. 9. 2013 – S kolesi v Mursko Soboto

Trasa: Moravske Toplice - Martjanci - Nemčavci – Murska Sobota – Noršinci – Mlajtinci – Moravske Toplice

Ker je bil naš Podi včeraj precej utrujen od teka ob kolesih smo se odločili, da mu gremo kupiti košaro, v kateri se bo udobno peljal kar na kolesu. Zato je bil naš današnji kolesarski cilj Murska Sobota.

Od naše brunarice smo se odpeljali desno po glavni cesti, nato pa kmalu po urejeni kolesarski stezi med polji in travniki. Kmalu smo prispeli v Martjance, od koder smo se naprej vozili po glavni cesti vse do Nemčavcev in BTC centra v Murski Soboti. Tu smo naredili postanek v trgovini za male živali in kupili pasjo košaro za kolo. Prodajalci so bili tako prijazni, da so nam jo tudi namestili na kolo, zato smo lahko nadaljevali našo pot do drugega dela mesta, kjer smo parkirali kolesa ob gradu Murska Sobota. Seveda ni šlo brez obiska otroškega igrišča s številnimi igrali, katere je bilo potrebno vse preizkusiti. Sledil je umik v senco mestnega parka ob gradu. Najprej smo se sprehodili v zahodni del parka vse do območja, imenovanega travne depresije, kjer sta dve formi s klopmi, namenjeni počitku. Vzhodna stran parka pa nam je ostala v spominu po številnih racah, ki so neustrašno pozirale našemu fotografu. Na južnem delu parka in gradu stoji kip Primoža Trubarja, ki označuje začetek Trubarjevega drevoreda. Od tu smo prečkali cesto in si v sosednjem, manjšem parku, ogledali spomenik iz belega marmorja – Spomenik zmage. Njegova posebnost je oblika grobnice, pred katero stoji častna straža, na obeh stranskih ploščadih pa stojita vojaška topova. Ponovno smo prečkali cesto in zavili levo. Kmalu smo parkirali kolesa pred Evangeličanskim kompleksom s cerkvijo, katero smo si lahko ogledali tudi od znotraj. Ker se je bližal čas kosila, smo naš ogled Murske Sobote zaključili in se odpravili nazaj proti Moravskim Toplicam. Pri povratku smo si v Lidlu privoščili malico, nato pa nadaljevali poti desno v smeri Noršincev. Vozili smo po manj prometni glavni cesti in uživali v razgledih po okoliški ravnini. Prečkali smo Martjanski potok in prispeli v Mlajtince, od koder nas je pot ponovno vodila po kolesarski stezi med poljskimi površinami. Kmalu smo prispeli do zelenic igrišča za golf, ki so naznanjale bližino Moravskih Toplic.

Sledilo je kuhanje kosila in popoldanski počitek v senci, nato pa seveda kopanje v toplicah. Tokrat smo se podali tudi na tobogane – Samo je užival na otroškem toboganu, midva pa sva preizkusila dolgi tobogan s številnimi ovinki in kratki tobogan s prostim padom. Sama misel na ta spust ni bila ravno prijetna, a prvi spust sva oba uspešno preživela, zato je sledil tudi drugi. Po kopanju smo sprehodili še našega Podija in hkrati raziskali še večji del naselja. Zvečer smo ponovno le še popadali v postelje.

8.9.13 – S kolesi do Bukovniškega jezera in Kobiljega

Trasa: Moravske Toplice - Tešanovci - Bogojina – Filovci – Strehovci – Bukovniško jezero – Kobilje – Motvarjevci – Bukovnica – Moravske Toplice

Pred nami je bil še zadnji kolesarski dan, zato smo se ga še toliko bolj veselili. Tokrat sta bila naša cilja Bukovniško jezero in Goričko. Od Moravskih Toplic do Bukovniškega jezera smo vozili po glavni cesti, ki je delno opremljena s kolesarsko stezo. Krajši postanek smo naredili malo pred naseljem Bogojina in si ob cesti ogledali pečnico za sušenje lanu. Sledila je ravninska in nezahtevna pot, cesta pa je bila kar precej prometna. Malce so se nam že poznale utrujene noge, malce pa se je tudi cesta čez nekaj časa začela postopno vzpenjati. Na kolesu nam je prijetno pihljalo, ob razgledovanju po okoliških krajih pa smo videli marsikaj lepega. Malo pred krajem Dobrovnik smo zavili levo v smeri Bukovniškega jezera. Tu pa je našo prijetno vožnjo pretresel neljubi dogodek, ko je Podi zaradi bližnjega srečanja s čebelo skočil iz košare na kolesu. Ker je imel povodec kratek, da ne bi padel na tla, je obvisel v zraku. Na srečo se je vse dobro izteklo in smo, čeprav malo pretreseni, uspešno prekolesarili do jezera.

Tu nas je pozdravila informativna tabla Goričkega in Bukovniškega jezera. Parkirali smo kolesa in si malce oddahnili na otroškem igrišču, potem pa smo odšli po urejeni gozdni poti. Že čez približno 100 metrov smo pred nami zagledali jezero, na levi strani pa v krogu postavljene klopce in prvo od 26-ih energijskih točk. Malce smo posedeli, nato pa se po poti odpravili naprej v gozd in po prijetnem sprehodu v senci bukovih dreves v kratkem prišli do Kapele svetega Vida, ki stoji sredi gozda nekoliko dvignjena nad jezerom. Ob njej izvira tudi zdravilni studenec svetega Vida, ki je bil bolje obiskan kot sama kapela. Na klopcah ob izviru smo si malce odpočili in pomalicali, med tem pa opazovali številne obiskovalce, ki so pridno točili in odnašali ogromne količine te zdravilne vode. Po poti smo se spustili nazaj do jezera in vrnili h kolesom, saj nas je čas že priganjal. Odločili smo se, da si bomo gozdno učno pot okoli jezera ogledali ob naslednjem obisku.

Od Bukovniškega jezera smo se vrnili nazaj po isti poti in tik pred glavno cesto zavili levo v naselje Dobrovnik. Pričakalo nas je nekaj vzponov, katerim je sledil tudi spust in vožnja ob travnikih, ki nas je pripeljala nazaj na glavno cesto. Pred nami je bilo kar nekaj ovinkov in tudi daljši vzpon, dokler nismo prišli do prve usmeritvene table za kraj Kobilje. Iz glavne ceste smo zavili levo in se po strmini spustili navzdol ter hitro pripeljali direktno v Kobilje. Tu smo sledili vaški cesti in se peljali mimo osnovne šole, občine, cerkvice svetega Martina ter gasilskega doma, nato pa se je kmalu asfaltirana cesta končala in pred nami je bila vožnja po kolovozu. Tu smo bili že precej utrujeni, na nas pa je še neusmiljeno pripekalo sonce. Peljali smo se v neznano in smo le komaj čakali, kdaj bo kolovoza konec. Krajši postanek smo naredili pri barju ob poti, nato pa smo vztrajno poganjali kolesa naprej in res smo prišli do konca kolovoza in v kraj Motvarjevci. Ob glavnem križišču smo opazili klopco z mizo in čeprav je pripekalo sonce, smo se ustavili za malico. Pri tem pa smo opazili, da je ponovno počila zračnica na mojem kolesu. Zato užitka ob malici in počitku ni bilo, saj se je Luka takoj sam odpravil s kolesom na pot proti domu in po avto, mi pa smo sami ostali v Motvarjevcih. Nekaj časa smo še počivali na klopci, nato pa smo se odpravili raziskovati sam kraj. Sprehodili smo se mimo cerkvice in prišli do športnega igrišča, ob katerem je bilo tudi otroško igrišče. Zato smo ostali kar tam in počakali Luka, ki je čez dobro uro prišel po nas z avtom. Kolo smo natovorili v avto in se lačni ter utrujeni odpeljali čez Bukovnico do Bogojine, kjer smo naredili še postanek na Vršiču nad Bogojino in se povzpeli na razgledni stolp, od koder je bil lep razgled na cerkev v Bogojini in širne okoliške ravnine.

Od tu smo se odpeljali nazaj v našo brunarico, kjer smo si privoščili precej pozno kosilo ter popoldne v toplicah. Na našem zadnjem večernem sprehodu pa nas je pregnal dežni naliv, zato smo kaj hitro premočeni pritekli nazaj. Večer je bil v znamenju prvih priprav na odhod domov.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Zanimivosti

Moravske Toplice ležijo na prehodu iz ravenskega v gorički svet na SV Slovenije. Prvotno se je kraj imenoval Moravci, v Moravske Toplice se je preimenoval pred skoraj tremi desetletji. Pred približno petimi desetletji so prvič odkrili izvir termomineralne vode, po čemer je danes kraj tudi najbolj poznan. Poleg tega je kraj izhodišče za različne rekreativce, predvsem pohodnike in kolesarje.

Bogojina je najstarejša vas v Prekmurju. Leži prav v njegovem središču. V zapisih je prvič omenjena leta 1208 pod imenom Bogina, leta 1688 pa je dobila pravice trga. Večina naselja Bogojina se nahaja nad glavno cesto, kjer leži tudi Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda, večkrat imenovana tudi »bela golobica«. Prvotna cerkev je bila leta 1793 prezidana in kasneje leta 1810 popravljena. V letih 1925 do 1927 so jo po Plečnikovih načrtih ponovno prezidali. Naredili so večjo, dvoladijsko cerkev, zasnovano nesimetrično. Dodali so ji zvonik z značilnim zaključkom. Preddverje glavne cerkvene ladje pa je ostalo ohranjeno in predstavlja spomenik prekmurske gotike iz 14. stoletja.

Murska Sobota leži v središču nižinskega dela Prekmurja ob reki Ledavi. Velja za kraj z največ zelenimi površinami na prebivalca v Sloveniji. Murska Sobota je poznana po različnih drevoredih. Njen mestni park velja za enega najlepše ohranjenih grajskih parkov pri nas, v katerem stojijo tudi 200 let stara drevesa. Prvič je bila omenjena leta 1348 pod imenom Murazombatha, kot mesto pa jo omenjajo leta 1366. Njen razvoj se je začel že v srednjem veku, kar so ji omogočile številne prometnice med Ogrsko in nemško deželo. Različna prazgodovinska in rimska najdišča pa pričajo, da je bila Murska Sobota z okolico poseljena že veliko prej.

Bukovniško jezero je umetno jezero, ki leži južno od naselja Bukovica na Goričkem. Je del Krajinskega parka Goričko in spada med državne naravne vrednote, saj je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk. V njem uspevajo tudi ogrožene rastline. Jezero je v povprečju globoko dva metra, ponekod tudi do pet metrov. Leži med kostanjevo-bukovimi gozdovi, na hribu ob njem pa stoji Vidova kapelica, ob kateri izvira zdravilni studenec svetega Vida. V okolici jezera se nahajajo številne energetske točke zdravilnega in blagodejnega sevanja zemlje. Okoli jezera poteka krožna in nezahtevna gozdna učna pot, opremljena z informacijskimi tablami.

Zemljevid

107.2 km, 20:15:31

Galerija slik