Kolo

Potopis

V jutranjem hladu smo pustili avtomobil na omenjenem parkirišču. Sneli smo kolesa in se napotili levo mimo kolesarskega centra proti kolesarski poti. Lepo urejeni kolesarski poti smo nato sledili večino izleta.

Pot se je vila stran od glavne ceste po poljih in skozi gozd. Stalno je bil prisoten blag vzpon, ki pa nam ni povzročal težav. V hladu gozda in bližnje reke smo hitro napredovali. Vseeno pa smo po kakšnih štirih, petih kilometrih pri prečkanju mostu z veseljem stopili s kolesa in si odpočili na počivališču za mostom. Pred njim smo našli tudi ruševine bunkerja iz druge svetovne vojne.

Pot smo nadaljevali proti Gozdu Martuljku, od koder smo občudovali gore martuljkove skupine s Špikom in Kukovo špico v ospredju ter se spominjali pohoda v te kraje (Martuljški slapovi in Za Akom). Razveselili smo se, da se nam v Gozdu Martuljku ni bilo potrebno vključiti na glavno prometnico, ampak smo se ji lahko izognili po novem mostu namenjenem kolesarjem.

Nadaljevali smo proti Kranjski Gori. Odpočili smo si pri posvetilu odličnemu ekstremnemu kolesarju Juretu Robiču, kjer smo si prebrali nekaj podrobnosti iz njegove kariere, nato pa nadaljevali pot. Po prihodu v Kranjsko Goro smo naleteli na zaporo proge, saj so ravno postavljali šotor za prireditev. Zato smo se morali poslužiti drugih ulic in se zanesti na lasten občutek, ki nas je sredi naselja pripeljal nazaj na označeno kolesarsko pot.

Vrvež turističnega naselja je bil pravo nasprotje miru in tišine kolesarske poti. Komaj smo čakali, da smo se umaknili nazaj v naravo. Kratek postanek smo naredili v Podkornu, kjer smo se hitro odžejali v senci dreves. Sonce je namreč že prav pošteno grelo asfalt pod kolesi. Odpeljali smo se naprej proti Ratečam, kjer smo si ogledali cerkvico in izpred nje uživali v razgledu na okolico.

Pred nami pa je bil že cilj našega izleta – meja z Italijo. Tam smo obrnili in se odpravili nazaj, kjer smo si ob poti ogledali še izgradnjo nove ceste proti skakalnicam v Planici.

Pot nazaj je bila hitra, saj nam je pomagal blag klanec navzdol. Vseeno pa smo si privoščili okrepčilo s sendviči ob parku Zelenci, ki smo si ga nato, seveda peš, tudi ogledali. Vedno znova nas presenetijo v svoji lepoti. Uživali smo v miru, razgledu na okoliške gore in zeleno modri barvi vodnih izvirov.

Nadaljevali smo s spustom proti našemu izhodišču. V Kranjski Gori obvoz ni bil več potreben, tako da smo se lahko odpeljali kar po glavni turistični ulici in si ogledali njihovo ponudbo. Ustavili smo se ob nekem počivališču za kolesarje, da se je naš najmlajši kolesar lahko sprostil od naporov vožnje.

Zadnji počitek pred avtomobilom smo naredili tam, kjer smo v drugo smer naredili prvega. Tako kot je bil kratek prvi, je bil kratek tudi zadnji. Le za kratko osvežitev in ohladitev sedeža na kolesu. Nato pa smo se hitro podali naprej in kmalu že sedeli v prijetno ohlajenem avtomobilu.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Po gorenjski avtocesti se peljemo v smeri Jesenic. Avtocesto zapustimo na zadnjem izhodu pred predorom Karavanke in pot nadaljujemo levo proti Mojstrani in Kranjski Gori. Sledimo regionalni cesti do oznak za Dovje. Skozi semaforizirano križišče se peljemo naravnost, nato pa na prvem naslednjem križišču (na dnu klanca) zavijemo levo. Avto pustimo na makadamskem parkirišču ob kolesarskem centru.

Zanimivosti

Naselje Dovje leži v Gornjesavski dolini v občini Kranjska Gora. Prvič se omenjajo med letoma 1029 in 1045 z imenom Dolgo Polje. Najbolj znana oseba, ki je živela in delovala tu, je župnik, skladatelj in gornik Jakob Aljaž, ki je v Dovjem, v cerkvi sv. Mihaela iz začetka 14. stoletja, služboval 38 let.

Jakob Aljaž je bil rojen v Zavrhu pod Šmarno goro 6. julija 1845. 31. julija 1871 je bil posvečen v novomašnika. Služboval je v Tržiču in na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel z 38-letnim službovanjem v Dovjem. Poleg duhovniškega poklica se je zanimal tudi za gorništvo. Rad je zahajal v gore. Svojo ljubezen do njih je izrazil tudi z nakupom zemljišča na vrhu Triglava, kjer je po lastnih načrtih dal zgraditi stolp. Poznamo ga tudi po skladanju, saj je uglasbil ponarodelo »Oj, Triglav, moj dom« ter nekaj pesmi Simona Gregorčiča. Jakob Aljaž je umrl na Dovjem 4. maja 1927.

Kranjska Gora je naselje v istoimenski občini Kranjska Gora. V listinah se prvič omenja leta 1326 kot Chrainow. Naselje je z izgradnjo železniške proge Jesenice – Trbiž leta 1870 postalo bolj prometno dostopno, kar je pomembno vplivalo tudi na njegov razvoj. Sedaj je pomembno športno in turistično središče, ki nudi možnosti rekreacije v vseh letnih časih. Je izhodišče za številne planinske, kolesarske in sprehajalne izlete, pozimi pa tu potekajo proge za smučanje in tek na smučeh.

Kolesarska pot Jureta Robiča (bil je najuspešnejši slovenski kot tudi svetovni ekstremni kolesar) je speljana po nekdanji železniški progi in zato kolesarjenje poteka po prenovljenih ostankih železniški mostov in ob železniških ograjah. Pot poteka iz Mojstrane skozi Kranjsko Goro v Italijo vse do Belopeških jezer. Trasa je ves čas označena z oznako D-2 (daljinska kolesarska pot D-2 sicer poteka čez celo Slovenijo). V Trbižu se odcepi tudi v smeri proti Avstriji, a od tam naprej še ni kolesarske steze (mogoče bo nekoč). Kolesarska pot Jureta Robiča velja za zelo slikovito pot in kolesarjem vseh generacij nudi pravi užitek v mirni vožnji, saj je večinoma dovolj odmaknjena od glavne prometnice.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik