Naslovna slika

Podrobnosti kolesarskega izleta

  • Zahtevnost: zelo lahka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje, jesen

  • Nevarnosti: brez posebnih nevarnosti
  • Uživajte v: razgled

  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: neoznačena pot
  • Značilnosti poti: krožna pot

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, kapelice

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Avto pustimo na enem od parkirišč pri pokopališču ali športni dvorani pri Osnovni šoli Jakoba Aljaža (na lastno odgovornost pa tudi pri trgovskih centrih ali pri blokih). Pot nadaljujemo mimo trgovskega centra Planet Tuš. Pri semaforju prečkamo cestišče in nadaljujemo v smeri gozda proti Šenčurju. Čez kilometer in pol dokaj osamljena gozdna pot prečka bolj prometno cesto, ki pelje proti Hrastjem. Tu je potrebna previdnost, saj avtomobili pripeljejo z višjo hitrostjo (področje je izven naselja). Na cesti zavijemo desno in nato prečkamo ter nadaljujemo po ožji poti na drugi strani cestišča.

Prispemo do avtoceste, ki jo prečkamo skozi podvoz. Prek poslovne cone Šenčur pridemo do prometne ceste, ki je tudi najbolj nevaren del poti (krajši odsek še nima urejene kolesarske poti). Ob njej se peljemo do krožišča, ki ga zapustimo na prvem izvozu. Tu se prične kolesarska pot. Sledimo ji do prvega odseka levo, ko pot ponovno zavije v gozd.

Gozdna pot nas kmalu pripelje do avtoceste. Ob njej vodi makadamska cesta, ki ji sledimo do izvoza avtoceste za Brnik. Tam prečkamo glavno cesto in zavijemo desno ter še dobrih sto metrov sledimo avtocesti. Tam zavijemo levo na makadamsko gozdno cesto, ki nas pripelje prav do polj ob letališču.

Polja lahko prečkamo po katerikoli poti, namenjeni poljski mehanizaciji. Mi smo se odpeljali na desno proti koncu letališče steze. Imeli smo dovolj časa, da smo lahko ujeli nekaj letal, ki so ravno pristajala nad našimi glavami. Nato smo pot nadaljevali ob pristajalno-vzletni stezi proti drugemu koncu letališča.

Med potjo smo lahko opazovali letala, ki so vzletala in pristajala, pa tudi kako so jih pripravljali za vzlet. Pot je vodila po soncu, zato nam je bilo tu zelo vroče. Malo pred koncem steze smo zavili levo in opazovali motokros trening, nato pa nadaljevali do konca steze in zavili desno na glavno cesto. Previdno smo jo prečkali in se odpeljali po stranski cesti proti Šenčurju.

V Šenčurju smo se pri trgovini okrepčali s pijačo in malico ter nadaljevali pot proti jugu do že znanega krožišča (na katerega smo prej prišli iz Poslovne cone Šenčur). Uporabili smo drugi izvoz in nadaljevali po kolesarski stezi do avtoceste. Prečkali smo jo na novo postavljenem kolesarskem mostu in se po prijetni senci peljali do Voklega. Tam smo zavili desno v smeri Prebačevega.

Na ovinku pred Prebačevim smo (pri manjšem božjem znamenju) zavili ostro desno na gozdno pot, ki nas je po senci vodila do manjšega naselja (»farme«). Pot smo nadaljevali naravnost v smeri Kranja. Ko smo že videli trgovski center Qlandia, smo zavili levo proti Čirčem (pot naravnost proti Qlandi-i namreč nima primernega prehoda za prečkanje glavne ceste).

V Čirčah smo zavili proti Kranju, se peljali mimo trgovine Hofer in na semaforiziranem križišču prečkali glavno cesto. Peljali smo po kolesarski stezi desno mimo Qlandie naravnost proti trgovskemu centru Planet Tuš, kjer smo pot pred nekaj urami tudi pričeli.

Povezani prispevki

Šenčur

Pot Jeprškega učitelja

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj – vzhod. Peljemo se v smeri Kranja in avto pustimo ob enem od večjih trgovskih centrov (Mercator, Merkur, Tuš, Qlandia) ali na večjih parkiriščih pred bloki (ponavadi so zelo zasedeni).

Zanimivosti

Letališče Jožeta Pučnika je osrednje in največje mednarodno letališče v Sloveniji, prek katerega poteka 97 % celotnega letališkega prometa pri nas. Odprli so ga 24. decembra 1963, redni promet pa je po njem stekel 9. januarja 1964. Leži v bližini naselja Spodnji Brnik, 25 kilometrov severozahodno od Ljubljane in slabih 10 kilometrov vzhodno od Kranja.

Sredi Kranjske ravnine leži naselje Šenčur, ki danes šteje okoli 2700 prebivalcev. Samo področje je bilo naseljeno že v 4. stoletju, o čemer pričata dve okostji, najdeni v rimskem sarkofagu iz tega obdobja. Tu sta se namreč križali dve pomembni poti: iz Kranja proti Kamniku in iz Ljubljane proti Jezerskemu. Zaradi bližine vodnih virov so bili kraji že zgodaj poseljeni, čeprav o tem ni pisnih virov. Tako tudi ne vemo, kako se je kraj imenoval.

O Šenčurju se najdejo zapisi, ki segajo v leto 1221, sama fara Šenčur, ki je ime dobila po cerkvi posvečeni sv. Juriju, pa se prvič omenja leta 1238. Takrat je cerkev sv. Jurija oglejski patriarh podaril samostanu dominikank v Velesovem. Njim je bila podrejena tudi polovica prebivalstva takratnega Šenčurja, kar je takrat štelo 21 kmetij.

V letih 1471 in 1472 sta kraje pustošila dva turška vdora. Leta 1782 je avstrijski cesar Jožef II ukinil dominikanski samostan in Šenčur je pričel izmenjavati lastnike. To je trajalo vse do leta 1855, ko so si kmetje zaradi vpeljave zemljiške odveze lahko kupili najeto zemljo. Ker pa mnogi tega niso zmogli, so se tvorili razredi znotraj vaščanov.

Kajžarji, torej revnejši prebivalci Šenčurja, so s pojavom prvih tovarn v Kranju prenehali s kmetovanjem in se podali v tovarne. Trend je viden tudi danes, ko je večina delavnega prebivalstva zaposlenega v Kranju. Razvija se tudi obrtna dejavnost.

Kranj velja za tretje največje mesto v Sloveniji, je neformalno središče Gorenjske in Mestne občine Kranj. Prve poselitve segajo že v 6. stoletje našega štetja, v 7. stoletju je bila tu zasnovana strateško pomembna utrdba in z njo je nastalo tudi urejeno naselje. V 9. stoletju je naselje postalo sedež t.i. Kranjske krajine, ki se je kasneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa prenesel v Ljubljano. V 13. stoletju je Kranj pridobil mestne pravice in postal pomembno trgovsko središče. Na obrambno strateško lego med rekama Sava in Kokra spominjajo njegova pretekla imena: Carnium, Creina, Chreina in Krainburg. Najbolj pomembne znamenitosti so Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev, Roženvenska cerkev, Gorenjski muzej v mestni hiši, Prešernova in Layerjeva hiša, grad Kieselstein (tudi Khiselstein), mestno obzidje, obrambna stolpa na Pungertu in na Škrlovcu, Plečnikovo stopnišče z arkadami, Prešernov gaj, Mitničarska hiša, kostnica, rovi pod mestom, vodovodni stolp, Gimnazija Kranj in kanjon reke Kokre ter mestni in glavni trg z vodnjakom.

Zemljevid

30.3 km, 03:31:24

Galerija slik