3.3333333333333 1 1 1 1 1 Rating 67% (3 Votes)

Podatki o knjigi

  • Avtor: J. R. R. Tolkien
  • Polni naslov: Hobit ali Tja in spet nazaj
  • Originalni naslov: The Hobbit or There and Back Again
  • ISBN: 86-11-15779-6
  • Število strani: 284
  • Jezik: slovenščina
  • Spletna obnova

Obnova

Pisatelj J. R. R. Tolkin je verjetno najbolj znan po svoji trilogiji Gospodar prstanov, ki je postavljena v Srednji svet. Malokdo pa ve, da je Gospodar prstanov pravzaprav nadaljevanje zgodbe, ki se prične že v njegovi pravljici z naslovom Hobit. V njej predstavi hobite, miroljubno, veseljaško in zapečkarsko ljudstvo Srednjega sveta, čarovnika Gandalfa, škrate, viline, trole, gobline, zmaje, čudaški stvor Gullom in seveda glavnega junaka, Bilba Bagginsa.

Bilbo Baggins je skoraj tak kot vsi ostali hobiti. Rad počiva, uživa v kajenju pipe, stanuje v svojem domovanju in vsake toliko časa malo pomalica. A v nečem se razlikuje od ostalih. Za prijatelja si je namreč izbral nehobita. In za povrh še čarovnika. In ta čarovnik, Gandalf mu je ime, je nekega lepega dne povabil k Bilbu dvanajst zelo nevljudnih škratov in ga s tem pahnil v največjo pustolovščino, kar jih je Bilbo kdaj doživel. In to mu niti ni bilo tako zelo všeč.

S škrati se je namreč odpravil na iskanje izgubljenega škratovega zaklada. Pri tem je njegovo mirno življenje spoznalo nevarnosti, včasih je bil moker, lačen in tudi izgubljen. Vseeno pa ga druščina pripelje v pravljični Rivendell, vilinsko mesto, kjer se kar ne more naužiti lepot. Pot nadaljujejo mimo Misty Mountains, kjer se po boju z goblini Bilbo odcepi od skupine in se pomeri v zastavljanju ugank s skrivnostnim Gullomom, ki mu na koncu tudi ukrade skrivnostni prstan, Gullomovo največje bogastvo.

Sledi nova bitka z goblini in njihovimi zavezniki, divjim volkovom podobnimi bitji vargi, iz katere jih rešijo orli in jih odpeljejo v njihovo skrivnostno mesto. Ko nadaljujejo pot, se po njihovi že kar stalni navadi izgubijo v temačnem gozdu. Tu se Bilbo ponovno izkaže, saj jih najprej reši pred velikanskimi pajki, nato pa še iz temnic gozdnih vilincev. Ko v sodih zbežijo, po reki prispejo v Jezerno mesto, kjer so lepo sprejeti. Jezerjani namreč upajo, da je druščina tista, ki bo izpolnila prerokbe o uničenju zmaja Smauga.

Škrati in Bilbo se tako napotijo na goro, kjer najdejo zmaja in škratji zaklad. Brez nevarnosti tudi sedaj ne gre in druščini uspe razjeziti zmaja, ki napade Jezersko mesto. A tu ga s pomočjo Bilbovih informacij uspejo ubiti, s čimer pa druščina še ni izven nevarnosti. Ljudje in gozdni vilinci namreč zahtevajo svoj delež pri zakladu, a jim ga škratje ne želijo dati. Vendar pa se v dogajanje vmešajo goblini in vargi. Zaradi njih se nasprotniki strnejo v enotno armado in s pomočjo orlov zmagajo Bitko petih armad. Bilbo se odreče velikemu delu bogastva, a se v Šajersko še vedno vrne kot bogat hobit.

Razmišljanje

Vsak, ki je dobil v roke Tolkinovi deli Gospodar prstanov in Hobit, je med njima lahko takoj opazil razliko. Medtem ko Froda čakajo temni časi, ko mora odrasti in sprejeti številne težke odločitve, njegovi spremljevalci pa tudi sledijo svojim temnim usodam, živi Bilbo v bolj pravljičnem okolju. Res se sreča s številnimi nevarnostmi, a sama zgodba, razvoj junakov in njihovih usod ni tako globok kot pri trilogiji o prstanu. Zato je knjiga ravno prava za dolge zimske večere, ki so pred nami.

Zgodba, fantazijska pustolovščina, ima vse elemente dobre pravljice. Ima pravljična bitja, glavnega junaka, zmaja in zaklad, dogodivščine in večno prisoten boj med dobrim in zlim. A Tolkin ta večni boj enega in drugega pola ne prikaže strogo črno-belo, kot smo sicer vajeni v otroških pravljicah. Ljudje, škratje, vilinci in tudi hobiti imajo namreč svoje dobre in slabe lastnosti. Dobra bitja sem ter tja premaga strah in pohlep, slaba pa včasih priskočijo na pomoč. Verjetno je tudi zaradi tega Tolkinova pravljica kljub postavitvi v popolnoma izmišljen svet bolj realna kot marsikatere druge, skoraj ponarodele.

A bolj kot ta dvoboj med dobrim in zlim, ki ga resnično srečamo povsod po svetu, me je pritegnilo razmišljanje o Bilbu. Kaj žene hobita, da pusti mirno domačijo, varno življenje v blaginji in spoštovanju ter se poda na nevarno pot? Od kod tisti nemir, ki ga včasih začuti še tak zapečkar? In kaj loči Bilba od ostalih hobitov, ki so Gandalfa rajši bolj postrani gledali?

Čeprav je bil Bilbo v svojo veliko dogodivščino pahnjen proti svoji volji, pa je v njej užival in se jo je rad spominjal tudi po tem, ko je bil že na varnem doma. V Gospodarju prstanov je večkrat tudi namignil, da se je sem ter tja še podal izven meja svojega gospodinjstva, se ponovno odpravil v Rivendel ter na koncu tudi zapusti Srednji svet. Mislim, da v vsakem od nas tli droban plamen radovednosti. In ta radovednost nas sili v dejanja, ki bi se jim zdrava pamet rada izognila. Sili nasprek meja varnosti, v neznane predele sveta. In ko se vrnemo, smo bogatejši. Pogosto sicer s seboj ne prinesemo zmajevega zaklada, a že izkušnje in spomini so vredni vsaj toliko kot tista kepa zlata. In tega se je na koncu svoje zgodbe o hobitu zavedel tudi Bilbo.