4 1 1 1 1 1 Rating 80% (1 Vote)

Podatki o knjigi

  • Avtor: Michael Freeman
  • Polni naslov: Fotografov pogled: Kompozicija in oblikovanje za boljše digitalne fotografije
  • Originalni naslov: The Photographer's Eye: Composition and Design for Better Digital Photos
  • ISBN: 978-961-251-254-5
  • Število strani: 190
  • Jezik: slovenščina
  • Spletna stran avtorja: https://www.michaelfreemanphoto.com/

Kratka vsebina

Michael Freeman je eden izmed vodilnih svetovnih fotografov in avtor številnih knjig na temo fotografije ter predvsem praktične uporabe fotografskih tehnik. V svojih knjigah poskuša bolj ali manj izkušenim bralcem približati napredne tehnike fotografiranja. Tako raziskuje slikanje v barvni in črno-beli tehniki, uporabo globinske ostrine, različnih leč, svetlobe, njegovo delo Fotografov pogled pa se ukvarja predvsem s kompozicijo.

Knjiga je smiselno razdeljena na šest glavnih poglavij (Okvir fotografije, Osnove oblikovanja, Grafični in fotografski elementi, Komponiranje s svetlobo in barvo, Osnovna zamisel in Fotografski postopek). Vsako poglavje ima več podpoglavij, ki se povečini raztezajo prek dveh strani. Na njih zgoščeno, a vseeno natančno in zanimivo predstavi tematiko, ki jo tudi podkrepi s svojimi ali izposojenimi fotografijami, skicami ali drugim grafičnim materialom. S tem nadgradi zapisano besedilo in na praktičnemu primeru pojasni glavne zakonitosti podpoglavja.

Grafično gradivo je zagotovo ena izmed točk, zaradi katere je vredno Fotografov pogled vzeti v roke in  natančno preučiti. Ne le, da z lepimi fotografijami privabi oko bralca, slike so tudi skrbno izbrane, da resnično zastopajo tematiko, ki jo avtor želi predstaviti. Še posebej pohvalno je, da avtor teorijo pogosto predstavi z variacijami istega motiva v različnih svetlobnih ali vremenskih pogojih, z različnih zornih kotov in z različnimi nastavitvami fotoaparata. Hkrati pa tudi nudi razlago prednosti in slabosti vsake fotografije, pogosto tudi z namigi za njeno izboljšavo.

Fotografov pogled je vstopna točka v svet fotografske kompozicije. Njena vsebina pokriva številna kompozicijsko pomembna področja in bo zadovoljila tako začetnike v svetu fotografije kot tudi tiste, ki se s fotografijo ukvarjajo že dalj časa, a njihovim slikam vedno nekaj manjka. S tem je tudi odlična odskočna točka za nadaljnji študij fotografije.

Razmišljanje

Knjige, ki se ukvarjajo s teorijo umetnosti, in fotografija je postala veja umetnosti, sem vedno obravnaval z določeno mero previdnosti. Umetnost mora po definiciji biti izrazito subjektivna, v odjemalcu (bodisi gledalcu, bodisi bralcu) izvabiti izrazita čustva. Zato mi kakršnokoli omejevanje umetnosti v obliki teorije ni nikoli dišalo. Vseeno se zavedam, da je tudi poznavanje teorije za dobro umetniško delo skoraj neizogibno potrebno, saj predstavlja osnovo za samo delo.

Pri svojih fotografijah pa sem vedno nekaj pogrešal, zato sem se razveselil, ko sem knjigo prejel za darilo. Vsebinsko me ni razočarala, prej navdušila. Čeprav so bila poglavja kratka, so mi pojasnila glavne teme, na katere mora biti fotograf pozoren. In že s tem mi je predstavila kompleksnost področja, v katerega sem se podal. Ko sem se spustil še v prakso in pridobljeno znanje poskusil praktično uveljaviti sem spoznal, da je za dobro fotografijo potrebno veliko več kot le pritisniti na sprožilec aparata in upati na najboljše.

Čeprav mi je knjiga dala ogromno in je pridobljeno znanje krepko pripomoglo k boljšim ter bolj zanimivim fotografijam, mi je tudi pokazala, da na samo sliko ne vpliva zgolj znanje fotografa, ampak tudi drugi elementi. Z iskanjem zanimivega motiva, zornega kota, pravilne izbire svetlobe, ostrenja sem uspel izboljšati fotografijo. A pri tem sem potreboval čas in veliko domišljije. Pri slikanju zanimivih dogodkov ali živali pa mora biti fotografiranje nagonsko, saj vsak zaradi razmišljanja zamujen trenutek pomeni izgubo motiva.

Sam avtor, Michael Freeman, tekom knjige večkrat prizna, da mu tiste, res odlične slike uspejo po naključju, torej ker v pravem trenutku s pravega mesta pritisne sprožilec. Znanje in izkušnje v tem trenutku ne pomenijo prav nič, tu sta začetnik in profesionalec enakovredna. Razlika je v tem, da se nekdo z znanjem in izkušnjami zna večkrat postaviti na pravo mesto ob pravem času kot pa tisti, ki se zanaša zgolj na srečo. In te besede potrjujejo, kar sem zapisal v prvem odstavku; knjige o teoriji umetnosti same po sebi ne morejo ustvarjati umetnin, lahko pa pomagajo umetniku, da s svojim delom v ljudstvu prebudi čustva, za katere niso vedeli, da jih imajo.