1 1 1 1 1

Podatki o knjigi

  • Avtor: Paulo Coelho
  • Polni naslov: Demon in gospodična Prym
  • Originalni naslov: O demonio e a senhorita Prym
  • ISBN: 978-961-6468-50-3
  • Število strani: 151
  • Jezik: slovenščina
  • Spletna obnova

Kratka vsebina

Majhna gorska vasica Viscos, starajoče se prebivalstvo in prelepa, neizkoriščena narava so prizorišče dogajanja v Coelhovem delu Demon in gospodična Prym. A vsaka, še tako idilična zgodba ima dve plati. Nad vasjo ždita dve prekletstvi. Prvo je pomanjkanje mladih ljudi, ki bi vas ohranili živahno še eno generacijo. Drugo prekletstvo vasi pa je znano le eni osebi, starki Berti. Ona stalno pričakuje prihod demona, ki bo vas dodobra prevetril.

Nekega dne je Bertinega čakanja konec. Pot v vas zanese tujca, poleg katerega je čutiti prisotnost demona Zla. Tujec, ki o sebi širi neverjetne in včasih celo malo verjetne zgodbe, želi vasi, še posebej pa izbrani mladenki, gospodični Prym, predlagati zanimivo skušnjavo. Njegova ponudba se glasi: gospodična Prym prejme eno zlato palico, ki jo nosi v nahrbtniku, če vasi sporoči tujčevo ponudbo. Za deset zlatih palic morajo ubiti človeka. Vas ima tako le nekaj dni časa, da pretehta ali je življenje enega posameznika moč ovrednotiti v zlatu.

Pisatelj nato spremlja iskanje odločitve tako med vaščani kot tudi pri sami gospodični Prym. Slednja se mora na svoji poti srečati tako z Dobrim kot Zlom, hkrati pa spoznava in razumeva naravo človeka in družbe. Na koncu sprejme demonovo igro in ljudstvu predstavi tujčev načrt. Sedaj je na potezi vas, družba sestavljena iz ljudi kot skupnosti in ljudi kot posameznikov. Bodo podlegli pohlepu ali morali?

Gospodična Prym stavi na strah vaščanov kot posameznikov, ki je vasi že dolga leta onemogočal napredek. A vaščani se kot družba hitro odločijo, omogočijo demonom trenutno zmago. Tako vas išče in tudi brez pretiranih težav najde primerno žrtev. A tudi angeli ne počivajo. V ognju imajo še eno skrito orožje, gospodično Prym, ki z vsako uro bolje razume delovanje družbe, v kateri živi.

Vaščani se prično pripravljati na dejanje žrtvovanja, to je namreč lepše slišati in uporabiti v pogovoru kot hladnokrven uboj. Žrtvovanje povežejo celo s krščanskimi idejami Jezusovega žrtvovanja sebe v prid celotne družbe. Demoni slavijo zmago, žrtev je položena na kamen, puške se polnijo in napenjajo. A tedaj spregovori gospodična Prym, zadnje orožje angelov. Kaj je povedala, si boste morali prebrati sami. Naj zgolj namignem, da so se puške povesile in vas se je vrnila na ustaljene tirnice.

Le gospodična Prym, zadnje upanje Dobrega, z na novo pridobljenim zlatom prične novo, upanja polno življenje.

Razmišljanje

Smo ljudje dobri zaradi ideala dobrote – Dobrega ali smo dobri zaradi Strahu? Vprašanje ni nikoli direktno postavljeno, saj Coelho stalno spremlja boj med demonom Zla in gospodično Prym, ki je pravzaprav prastar boj med dobrim in zlim, a hkrati se zgornje vprašanje kot dvom o idealu dobrote pojavlja skozi celotno pripoved. Vprašanje je pravzaprav bolj pomembno kot vprašanje ali je človek v svojem bistvu dober ali ne, saj razkriva dobre in zle motive znotraj človekove dobrote in sočutja. Tudi sam sem se ob branju knjige večkrat moral vprašati, kolikokrat nisem prišel navzkriž z zakonom in etično-moralnimi načeli zaradi glasu vesti in kolikokrat zaradi strahu pred posledicami.

Coelho v svojem delu Demon in gospodična Prym poda več posameznih zgodb, kjer se stalno pojavlja to vprašanje. Najbolj neposredna je zgodba o prvem vladarju vasi, Ahab, spreobrnjenemu roparju in morilcu, ki svoje nove zakone v vasi prebere ob vislicah. In čeprav v zakoniku kazen nikoli ni direktno omenjena in namen vešal nikoli pojasnjen, kršitev zakonov zaradi strahu pred neznanim ni bilo. Tudi druga zgodba, zaključni govor gospodični Prym, temelji na igri strahu pri odločanju družbe in posameznikov. Njen govor je očitna izmišljotina, njene teze ne zdržijo treznega premisleka, a strah in dvom, ki ga zaseje z njim zadostuje, da se vas vrne v vsakdanje tirnice življenja.

Da pa o tem vprašanju ne bi razpravljali zgolj prek leposlovnih del, bi na tem mestu prosil vsakega bralca mojih besed, da se zazre vase in si zastavi naslednji dve vprašanji: „Kolikokrat sem bil ponosen nad lastno dobroto, ker nisem drugemu bitju prizadejal krivice, čeprav bi si jo le-ta v mojih očeh zasluži?“ in „Kolikokrat od tega sem bil ponosen nad lastno dobroto v omenjeni situaciji, čeprav sem v resnici to storil zgolj zato, da sem se izognil stika s kaznijo?“ Naj vam pomagam s primerom. Kolikokrat ste na cesti ali v vrsti želeli prehiteti in izsiliti tistega nesposobneža, mečkača, a ga niste? Kolikokrat ste bili ponosni na to dejanje? In kolikokrat ste se v resnici za to dejanje odločili šele, ko ste zagledali ali si zamislili sliko redarja?

Naš obstoj spremlja stalna bitka med dobrim in zlom. Pri nekaterih posameznikih zmaga eden, pri drugih drugi. Večina od nas pa je stalno vpeta v boj med obema poloma. A tisto, kar Coelho želi s svojim delom prikazati, ni vojna dobrega in zla. Na koncu namreč nismo čisto prepričani ali je dobro res zmagalo in ali so ljudje res v svojem bistvu dobri. Sporočilo knjige se namreč meni osebno glasi bolj realno. V tem času ni namreč tako zelo pomembno, iz kakšnih razlogov se neko dejanje ne stori, pomembno je, da se ne stori. Za družbo kot tako ni pomembno ali so njeni posamezniki v svojem bistvu dobri ali ne, pomembno je, da njeni posamezniki delajo dobra dejanja oziroma bolje rečeno, da ne delajo zlih dejanj!