Naslovna slika

Podrobnosti izleta

  • Trajanje: cel dan
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen

  • Uživajte v: razgled, mir, narava, divje živali

  • Naravne znamenitosti: kamenine
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, muzeji, ruševine

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Koštabona je vasica z okoli sto hišami. Takoj na začetku vasi nas je pričakala cerkev sv. Kuzma in Damjana. Same notranjosti cerkve si nismo ogledali. Vemo pa, da se v sončnem vremenu splača sprehoditi po travniku za cerkvijo, saj se nam tu odpre razgled na okolico. Prav tako nam skok na zid omogoča lepe poglede na samo cerkev, vas in naravo. Novejši del vasi je prostoren, sončen, starejšega pa odlikujejo ozke ulice in vlažni zidovi (vas smo obiskali konec jeseni). Na koncu vasi stoji cerkev sv. Andreja in pokopališče, ki je bilo polno svežih rož. Mir in tišina vasi sta nas povsem prevzela.

Po opisani cesti smo se odpeljali proti Krkavčam. Tu nas je zanimal predvsem skrivnostni megalit, Krkavški menhir, ki naj bi izviral iz keltske dobe. Zanimivo je bilo ponovno videti ta kamen, pozabil sem namreč, da sem ga pred tem že vsaj enkrat videl. Kratek sprehod po vasi nam je v spomin vtisnil zrele kakije, lepo pokrajino. Tudi tu je bilo lepo pokopališče, prav tako s svežim cvetjem.

V vasi Sv. Peter smo si ogledali mlin za olive. Muzej sedaj nosi ime Tonina hiša. Ker smo prišli nenapovedani in izven delavnega časa, je bila hiša zaprta. Zanimivo zgrajeno poslopje s številnimi vrati smo si tako ogledali od zunaj, preizkusili stranišča, poslikali, nato pa se odpravili proti dolini reke Dragonje. Naš cilj so bile Sečoveljske soline.

Dostop do solin se nahaja prav na sami meji s Hrvaško. Makadamska pot nas je pripeljala do sprejemne hiše in parkirišča na začetku solin. Tam smo pustili avto in se odpravili uživati na toplo novembrsko sonce. Mirna voda je bila pravo zrcalo, ruševine nekdanjih poslopij pa idealni motivi za fotografijo. Fotoaparat je končno prišel na svoj račun. Užival sem v fotografiranju tako pokrajine, arhitekture, kot tudi ptičev. Galebi so bili še posebej dobrodošel motiv, saj so letali prav nad našimi glavami. Sonce je počasi pričelo zahajati za bližnjimi hribi, zato smo se vrnili na izhodišče (da ne bo pomote – prehodili smo vse za javnost odprte poti). Povratek je bil zaradi neprijetne svetlobe in pozne ure hitrejši.

Lotili smo se iskanja gostilne Pri Ribiču. Po nekaj uvodnih zapletih in iskanju pomoči prek mobilnika, smo le odkrili pravi zavoj v Seči. Ozka pot nas je peljala ob morju ter pristanišču. Avto smo pustili pred gostilno (tu je tudi vrt kaktusov, cilj enega naših naslednjih izletov). Postrežba sicer ni bila ravno najhitrejša, a to lahko opravičimo z odlično pripravljenimi morskimi jedmi. Privoščila sva si ploščo za dve osebi in jo komaj pospravila. Pa sva bila zelo lačna. Podi je večino časa kar prespal pod mizo. Najina želja je bila videti sončni zahod bodisi iz Strunjanskih solin ali pa klifov, a nama čas ni bil naklonjen. Sonce je namreč zašlo ravno, ko so pred naju postavili ribjo ploščo, nato pa se je kar hitro stemnilo. Po kosilu smo se v koloni vozil peljali proti avtocesti, iz nje pa v vas Lokev k Mojci in njeni družini. Tudi na poti proti domu nas je spremljala gneča na cesti z občasnimi zastoji, a smo se vseeno srečno vrnili domov.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Avto smo usmerili na avtocesto, smer Ljubljana – Koper. Pripeljala nas je v sam Koper, kjer smo sledili oznakam za Šmarje. Po pesti pokrajini smo se počasi dvigovali nad morje in pričeli slediti oznakam za Krkavče in Koštabono. Pred vasjo smo parkirali avto in se skozi vas sprehodili peš. Vrnili smo se na križišče v Pučah, ki je vas pred Koštabono, in se odpravili proti Krkavčam. Pripeljali smo se prav do znamenitega menhirja pred vasjo, kjer smo lahko parkirali. Za kratek sprehod po Krkavčah smo avto pustili kar ob pokopališču. Pot nas je nato vodila po lokalnih cestah proti Dragonji. Ko smo prispeli v dolino, smo sledili oznakam za Sečoveljske soline. Pot nas je vodila do mejnega prehoda, ki smo ga prečkali, takoj za njim pa zavili desno. Malce razrita cesta nas je pripeljala do parkirišča, od koder smo pot po solinah nadaljevali peš. Po povratku smo se odpravili v Sečo, kjer smo na vrhu klanca zavili strmo levo in sledili oznakam za gostilno Pri ribiču. Pred gostilno smo pustili avto. V bližini je tudi vrt kaktusov, ki pa ga žal nismo obiskali. Vračali smo se v smeri Kopra in nato po avtocesti Koper – Ljubljana – Kranj.

Zanimivosti

Primorska je pokrajina, ki leži na jugozahodu Slovenije. Čeprav jo morda najbolje poznamo po morju in z njim povezanimi aktivnostmi, pa v sebi skriva mnogo več. Tu je namreč srce kraške pokrajine Kraška planota. Morje in obala danes slovita predvsem po turistični gospodarski panogi ter ribolovu, včasih pa so se tu ljudje ukvarjali tudi s solinarstvom, torej pridelavo morske soli. Soline si tako lahko ogledamo še danes. Največje in tudi najbolj poznane so Sečoveljske, znane in zanimive pa so tudi Strunjanske soline. Poleg industrijsko usmerjenega Kopra na obali leži še več turistično in kulturno pomembnih mest (IzolaPiranPortorož, …), v notranjosti Primorske pa majhne, od vrveža velikih mest odmaknjene, vasice (KrkavčeKoštabonaPadna, …), za katere je značilna zaspana podoba, mir in slikovita pokrajina.

Zemljevid

0 km, n/a

Galerija slik