Naslovna slika

Podrobnosti izleta

  • Trajanje: cel dan
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen, zima

  • Uživajte v: razgled, narava, turistična ponudba

  • Naravne znamenitosti: klifi, naravni parki, obale
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, kapelice, mestni trgi, spomeniki, kipi, stara mestna jedra

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Praznični prosti dan smo izkoristili za potep po topli Primorski. Naš prvi cilj je bilo raziskovanje starega dela mesta Koper. To mesto smo sicer obiskali že večkrat, a ga do sedaj še nismo dodobra raziskali.

Tokrat se je naše potepanje začelo na parkirišču ob tržnici. Kar nekaj časa smo se zadržali v Hlavatyevem parku, kjer smo si ogledovali novoletni Zoo oz. živali, oblikovane z novoletnih lučk (žal smo bili tu podnevi). Po obali smo se mimo več umetniških skulptur, Marine Koper in Ukmarjevega trga sprehodili na pomol vse do svetilnika, od koder je bil lep razgled na morje in več zasidranih tovornih ladij. Seveda ni šlo mimo otroškega igrišča brez hitre zabave.

Od tu smo se na kratko sprehodili še po Mestnem kopališču, nato pa se podali v smeri Belvedera in naprej preko Kopališkega nabrežja vse do Vergerjevega trga. Kratek in nezahteven vzpon nas je ločil od lepega razgleda in pogleda na Luko Koper, na katero je bil pogled še bolj mogočen v nadaljevanju na ulici Izolska vrata. Ko smo prišli do manjšega križišča, smo se spustili levo po stopnicah navzdol do velike stavbe Luke, poslikane z grafiti o Našem morju. Sledili smo njihovi zgodbi in ob zaključku prečkali glavno cesto, kar nas je pripeljalo do Ribiškega trga.

Od tu smo se povzpeli nazaj med ozke stare primorske ulice, nadaljevali po Ulici pri vodnjaku in sledili ozkim uličicam vse do Destradijevega trga s Frančiškanskim samostanom sv. Ane in cerkvijo sv. Ane. Sprehodili smo se po notranjem dvorišču samostana, si ogledali nekaj razstavljene zgodovine samostana ter notranjost cerkve. Ob obzidju samostana smo se sprehodili do glavne, Cankarjeve ceste, ki nas je po nekoliko daljšem sprehodu mimo Palače De Belli, Fakulteta za Management, Palače Corner in hiše De Rin pripeljala naravnost na Trg Brolo.

Na kratko smo posedeli na klopeh parka ob vodnjaku na sredini in se razgledovali naokoli - na Kapelo Karmelske Matere Božje z zvonikom, osrednjo knjižnico, Palačo Vissich-Nardi, staro skladišče žita Fontico, za katerem je skrita majhna cerkvica sv. Jakoba. Obkrožili smo trg Brolo in nadaljevali pot mimo zvonika. Prišli smo do Titovega trga z mogočno Pretorsko palačo, Ložo in stolnico Marijinega vnebovzetja z mestnim stolpom. Le-ta je ravno odbil poldne in sklenili smo, da je čas za malico.

V bližnji pekarnici smo si privoščili svežih dobrot in odšli na počitek pred Vergerjev trg. Nato smo se vrnili na Titov trg in pot nadaljevali po Čevljarski ulici, mimo Palače Tarsia in Palače Almerigogna vse do Staničevega trga, od koder smo se vrnili na naše izhodišče.

Namenili smo se obiskati še Piran, a smo zaradi gneče na cestah spremenili naš načrt. Ustavili smo se v Strunjanu in se podali na sprehod po krožni učni poti Strunjan v podobah morja. Pot se začne na Strunjanskih solinah in konča v bližini krožišča ob uvozu iz glavne ceste. A mi smo se odločili, da bomo soline obiskali na koncu in se kar takoj podali na klife.

Tako smo hojo začeli pri točki 4, od koder ožja asfaltirana steza vodi naravnost do Hotela Talaso, od tam desno sledimo ožji tlakovani poti (označena tudi z rumeno številko in puščico 3). Tu nas je pričakal kratek, a malce strmejši vzpon, na vrhu katerega smo po nekaj lesenih stopnicah že stali na klifih. Pot je ves čas lepo urejena in tudi zavarovana z lesenimi ograjami. Vije se po senci gozda, v določenih predelih pa se gozd nekoliko umakne na stran in se tako odpre lep razgled na morje. Kot pri vsakem obisku do sedaj smo imeli tudi danes razgled na večje ladje na obzorju in jadrnice v bližini klifov.

Tokrat nam je bilo vreme še posebej naklonjeno, saj se je videlo ne le čez morje do Italije (prvič do sedaj smo zaznali naselje Gradež), ampak tudi vse do visokih, tokrat zasneženih gora. Od Strunjanskega križa nas je ločilo le še malo do Mesečevega zaliva, od koder smo hojo nadaljevali naprej po ožji desni poti in sledili oznakam - točkam poti. V kratkem smo se nekoliko spustili in prišli na asfaltirano pot, kjer bi se v desni smeri lahko že pričeli vračati, a mi smo se držali leve poti in nadaljevali naš pohod.

Med lepimi primorskimi hišami in pogledi na nasade oljk, smo prišli nazaj na gozdno pot, kjer nas je pričakal krajši vzpon. Gozdno pot je zamenjala nekoliko ožja travnata pot, ki nas je pripeljala do točke 11 te poti. Ker smo že potrebovali počitek, smo naredili krajši predah na klopi ob cesti. Nato smo nadaljevali po ožji travnati stezi, ki nas je pripeljala v turistično naselje Belvedere. Tu pa smo malce izgubili oznake naše poti.

Pri Hotelu Cliff smo sledili rumeni puščici z rumeno-rdečo markacijo, ki je kazala nadaljevanje desno, kar nas je pripeljalo na glavno cesto (brez pločnika ali varne poti za pešce) ter v kratkem do table, ki je označevala konec naselja, pod nami pa je že bila Izola. Prehodili smo torej pot od Strunjana do Izole, a ker so bile noge že utrujene smo prenehali z iskanjem točke 12 (skrajne točke te krožne poti v to smer). Vrnili smo se nazaj v Belvedere in pri povratku le opazili rumeno puščico s številko tri, kjer bi prej morali zaviti levo po klancu navzdol za prihod na rt Kane.

Utrujene noge so nas že opominjale, da bo treba izlet počasi končati, zato se nismo odločili za spust. Nadaljevali smo s povratkom po isti poti nazaj do točke 11, kjer smo nadaljevali naprej po asfaltirani cesti. Kmalu smo prišli v naselje in med oljčne nasade, pot pa se je ves čas spuščala. Pripeljala nas je prav naravnost do solin, po poteh katerih smo se sprehajali v zadnjih sončnih žarkih in imeli zato še posebej lepe poglede.

Dan smo zaključili z opazovanjem sončnega zahoda s solin in z opazovanjem spreminjanja barv po sončnem zahodu z obale Strunjana. Težko bi rekli, da bi se izlet lahko zaključil še lepše. Pred nami je bila le še pot domov, kjer nas je gneča na cestah opomnila, da je sončni dan na obali danes preživelo veliko Slovencev.

Povezani prispevki

Izola – Koper – Strunjan

Izola – Krajinski park Strunjan – Forma viva Portorož

Škocjanski zatok in razgled na Primorje

Dostop

Po primorski avtocesti prispemo v Koper, kjer parkiramo na parkirišču ob tržnici (1 EUR/dan). Iz Kopra na večjem krožišču izberemo smer Portorož in pot nadaljujemo po obalni cesti do Strunjana. Parkiramo na osrednjem plačljivem parkirišču. Ob povratku smo se iz Strunjana po isti cesti odpeljemo v smeri Kopra in naprej po avtocesti proti Gorenjski.

Zanimivosti

Na zahodnem delu Slovenije leži pokrajina Primorska. Ime izhaja iz obdobja Habsburške monarhije, ko se je med leti 1813 in 1918 pokrajina imenovala Avstrijsko primorje. Danes se Primorska deli na Goriško in Slovensko Istro, statistično pa na Goriško, Obalno – kraško in Notranjsko – kraško regijo. Pomembnejša mesta so Nova Gorica, Koper, Izola, Ajdovščina, Tolmin, Sežana, Bovec in Idrija.

Koper je največje mesto ob slovenski obali. Šteje malo pod 24 tisoč prebivalcev. Poleg slovenščine je tu uradni jezik tudi italijanščina. Mesto je znano po mednarodni luki Luka Koper. Območje je bilo poseljeno že v paleolitiku in neolitiku, znana pa so tudi najdišča iz rimskih časov. V 8. stol. se je v te kraje pričelo naseljevati slovansko prebivalstvo. V srednjem veku, natančneje leta 932, se je Koper povezal z Benečani, ki so skrbeli za varnejšo plovbo. Leta 1186 je postal svobodna komuna, leta 1208 so mu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi oglejski patriarhi, ki so ga poimenovali Caput Histriae (glava Istre). Leta 1279 je prešel pod Benečane in se pod njihovim okriljem razvil v gospodarsko in upravno prestolnico Istre. Zaradi ugodne otoške obrambne lege je uspešno tekmoval z bližnjim Trstom. Njegova moč je pričela upadati po propadu Beneške republike konec 18. stol. in izgradnji železnice Dunaj – Trst. Ponoven vzpon se je pričel po 2. svetovni vojni, ko se je pričela razvijati luka, Koper pa je dobil tudi železniško povezavo. Sedaj si je v Kopru vredno ogledati Pretorsko palačo, Ložo in stolniško cerkev na Titovem trgu, Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu, trg Brolo, Ribiški trg s samostanom in cerkvijo, Čevljarsko ulico ter mestna vrata Muda.

Strunjan je razloženo obalno naselje. Leži ob strunjanskem zalivu, v dolinici Strunjanskega potoka, med Izolo in Piranom. Turistično je manj razvit od bližnjega Portoroža, zato ga obiskujejo pretežno turisti, ki si ne želijo trušča masovnega turizma. Prebivalci se poleg s turizmom ukvarjajo še s sadjarstvom in vinogradništvom. Del območja je zaščiten kot Krajinski park Strunjan. Njegove glavne znamenitosti so Pinjev drevored (velja za najbolje ohranjenega v Sloveniji in obsega 116 dreves, ki naj bi bila zasajena med leti 1920 in 1930) ob glavni cesti Koper – Sečovlje, flišni Strunjanski klif (je najdaljši strnjen del obale v Tržaškem zalivu, znan po prepadnih flišnih stenah, visokih do 80 metrov) z Mesečevim zalivom, Strunjanske soline (so poleg Sečoveljskih najpomembnejše soline Beneške republike, danes pa so najsevernejše še delujoče soline Sredozemlja), Laguna Stjuža (je edina morska laguna na slovenski obali). V Strunjanu letno prirejajo tudi praznik kakijev.

Zemljevid

30 km, 07:48:22

Galerija slik