Izleti

Info

  • Trajanje: do pol dneva
  • Letni čas: pomlad, jesen

Vrednote

  • Uživajte v: mir
  • Naravne znamenitosti: slapovi
  • Urbane znamenitosti: spomeniki, kipi, zapuščene zgradbe

Potopis

V oblačnem vremenu smo si za cilj izleta izbrali podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju. Ko smo prispeli do Tržiča, je ravno pričelo rositi in v spremstvu dežnih kapelj smo prispeli na Ljubelj. Prehod meje pa je pomenil skok v drug vremenski pas, kjer se je oblačno nebo pričelo umikati soncu. Sprehod s parkirišča do ostankov taborišča je bil kratek.

Samo taborišče s svojo zgodbo pretrese vsakega, ki se tam ustavi. Na tak mrzel in siv dan je bilo trpljenje zapornikov še bolj očitno. Presenetilo pa nas je, da so tu delali tako zaporniki kot tudi prostovoljci. Ostanki taborišča so sicer slabo vidni, zgolj terase za barake in ostanki temeljev zidanih objektov. V želji po ureditvi taborišča v spominski park so postavili številne informacijske table, s pomočjo katerih smo si lažje predstavljali celotno območje.

Po ogledu smo se vrnili na slovensko stran. Tu nas je ponovno pričakalo oblačno vreme, rosenje pa je ponehalo. Ogledali smo si še slovenski, manjši del podružnice taborišča s spomenikom. Tu je ostankov temeljev več, samo območje pa tudi lepo zagrajeno in urejeno prav tako kot spominski park.

Preden se je vreme ponovno pokvarilo, smo se odpravili še v Podljubelj, kjer smo si želeli ogledati Tominčev slap. Parkirali smo pri kampu, čeprav bi se lahko peljali še naprej in prišli skoraj do slapu. Mi pa smo si želeli razmigati zasedele ude, zato smo makadamsko gozdno pot speljano ob potoku rajši prehodili. Zadnji del poti je zapustil makadamsko cesto in prešel v gozdno stezo, ki pa je bila lepo ograjena in zavarovana. Brez kakšnega zdrsa zaradi mokrega vremena sicer ni šlo. Kmalu smo prispeli do razgledne točke, kjer smo na klopcah pojedli malico in si odpočili.

Slap je bil poln vode. Presenetila nas je oddaljenost in mir, česar smo se že skoraj odvadili. Zaradi bližajočega se dežja smo krenili nazaj proti avtomobilu. Dan, za katerega je bilo napovedano slabo vreme, smo tako koristno preživeli in videli lepe ter grde stvari. V vsakem primeru pa smo se naužili svežega zraka in dobili novih idej za razmislek.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Peljemo se po gorenjski avtocesti, smer Jesenice. Avtocesto zapustimo na izvozu Tržič. Peljemo se proti Tržiču, mimo njega naprej proti mejnemu prehodu z Avstrijo. Na Ljubelju prek predora Ljubelj prečkamo mejo in avto parkiramo na avstrijski strani mejnega prehoda (ostro zavijemo levo). Avstrijski del koncentracijskega taborišča je tik ob meji.

Z avtom se vrnemo na slovensko stran in parkiramo ob cesti proti Podljubelju, kjer je ob ostankih koncentracijskega taborišča pripravljeno parkirišče s počivališčem.

Po ogledu se vrnemo v dolino, kjer z glavne ceste zavijemo desno v vas Podljubelj. Avto pustimo na parkirišču pred kampom.

Zanimivosti

Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Sestavljeno je bilo iz dveh delov, večjega, južnega na avstrijski in manjšega, severnega na slovenski. Ustanovljeno je bilo leta 1943 kot delavno taborišče z namenom zgraditi predor, ki bi nadomestil dosedanjo težko in strmo pot prek sedla Stari Ljubelj. Delavci so bili pogodbeniki in vojni ali politični jetniki ter kriminalci. Z jetniki so slabo ravnali, zato jih je mnogo podleglo naporom dela in fizičnega obračunavanja. V decembru 1943 so povezali oba dela predora skupaj, leto kasneje pa so ga toliko razširili in utrdili, da je prek njega lahko potekal tovorni promet. Taborišče so proti koncu vojne leta 1945 razpustili, del jetnikov pa izpustili. Preostanek jim je služil kot živi ščit pri umiku. Na slovenski strani so v spomin in opomin tu zgradili spominski park s spomenikom. Avstrijski del pa je dolgo časa propadal, sedaj pa ga poskušajo urediti kot spominski park.

Tominčev slap je 18 m visok slap Belega potoka. Spušča se po steni ladinijskega konglomerata, ki nudi zanimiv pogled. Na vrhu se njegov tok razcepi na dva dela. Debelejši del kmalu prične s prostim padom, medtem ko tanjši polzi po skalah navzdol. Njegova polnost je odvisna od količine padavin, zato ga je smiselno obiskati po deževnem vremenu.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik