Izleti

Potopis

Avto smo parkirali na omenjenem parkirišču v senci gozda in se podali na pot. Že na prvem ovinku smo na levi strani ob poti videli kapelice Kalvarije, a smo se odločili, da jih bomo obiskali pri povratku. Kmalu smo na desni strani ob poti videli gugalnico za otroke.

Prišli smo do križišča, kjer se je od makadamske poti odcepila ožja, a tudi strmejša pot. Z mislimi pri našem najmlajšem pohodniku Samu smo se odločili ostati kar na široki makadamski poti. Ob prijetnem klepetu je pot kmalu zavila ostro levo in v kratkem smo že videli ruševine gradu, do katerega smo čez nekaj 10 metrov tudi prišli. Pogled na ostanke gradu nas je presenetil, saj so ruševine res mogočne in v precejšnji meri obnovljene. Privoščili smo si krajši oddih na gugalnicah, nato pa smo se povzpeli na same ruševine. Vreme nam je dobro služilo in odprl se nam je lep in širok razgled na okolico. Ob teh pogledih smo si spočili oči in misli, naš fotograf Luka pa se je za dober posnetek povzpel še na vrh ruševin.

Spust do Kalvarije je minil hitro, pri kapelicah se je naša druščina tudi ločila. Trije smo odšli proti avtu in nato poskrbeli še za prevoz Sama in Luka, ki sta se spustila po strmini Kalvarije. Sledil je obisk bližnjega Hraškega bajerja. Parkirali smo ob poljski poti in se sprehodili med mlakama. Opazovali smo bogat rastlinski in živalski svet, na sredi poti pa nas je pozdravil ponosen labod.

Oba sprehoda sta kratka, lahka in primerna tudi za majhne otroke, zato bomo tako grad kot bajerje zagotovo še kdaj obiskali.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

V Smlednik se iz Ljubljanske smeri pripeljemo preko Tacna in Pirnič, iz Kranjske smeri (od koder smo prišli tudi mi) pa preko Hrastja in Mavčič. Po prihodu v Smlednik na križišču zavijemo levo, nato po približno 100 metrih sledimo smerokazu in zavijemo desno v ožjo ulico. Peljemo se mimo Kalvarije in se držimo leve poti. Po krajšem vzponu z asfaltne ceste pridemo na makadamsko pot v gozd, kjer kmalu ob poti lahko parkiramo avto.

Po spustu se vrnemo nazaj na glavno cesto in zavijemo desno. Nekaj kilometrov od Smlednika v kraju Hraše zavijemo levo na poljsko pot, kjer po nekaj 100 metrih ob poti v neposredni bližini mlak parkiramo avto.

Zanimivosti

Na vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore je nekoč stal Grad Smlednik, imenovan tudi Stari grad nad Smlednikom, od katerega so danes vidne le še dobro ohranjene ruševine. Lega gradu je bila strateško skrbno izbrana (tu je potekala pomembna tovorniška pot iz Savinjskega proti Italiji, grad je služil tudi kot razgledni stolp pred osvajalci ozemelj), danes pa obiskovalcem ponuja lep razgled. Na jugovzhodu je vidna Šmarna gora, na jugozahodu Polhograjsko hribovje, na zahodu Lubnik, Ratitovec in Julijske Alpe s Triglavom, na severu pa Karavanke in Kamniško-savinjske Alpe.

Zgodovina beleži veliko različnih grajskih lastnikov. Za prvega lastnika leta 1136 velja vitez Ulrih Smledniški (Wdalricus de Fledinich), ministerial grofov Andeških. Določeno obdobje so bili lastniki tudi Celjski grofje in Habsburžani. Od leta 1695 je bil lastnik Janez Adam, plemič Pernburg, pozneje baron Flödnig. Rodbina Flödnig je ostala lastnica gospostva vse do leta 1795, ko so ga kupili baroni Lazzariniji.

Prvotno sta grad sestavljala samostojni obrabni stolp in obrambni jarek, zgrajena v romanskem slogu. V obdobju gotike so okrog njega obzidali ploščad trapezaste oblike. Po potresu leta 1511 pa so stolpu v renesančnem slogu dozidali še bivalne prostore in zunanje obzidje z obrambnimi stolpi. Grad še danes velja za lep primer srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji.

Ob poti na grad stoji tudi Kalvarija, 14 rokokojskih kapelic Križevega pota in trije križi iz leta 1772. Le-ta velja za arhitekturno posebnost, katero je dal zgraditi smledniški graščak baron Franc Smledniški. Zgrajena je bila v ravni črti med gradom in Krvavim znamenjem, kapelico v dolini, ki spominja na nekdanje deželnoknežje morišče na polju pod podružnično cerkvijo v Valburgi.

V Hrašah pri Smledniku leži Hraški bajer, ki velja za dragoceni slovenski biser. Sestavljata ga dve mlaki, ob katerih je nastal edinstven habitat za številne vrste ptic, dvoživk, žuželk, sesalcev in drugih živalskih vrst, tudi veliko redkih in ogroženih. Mlaki veljata za naravno vrednoto nacionalnega pomena, celoten bajer pa spada med zavarovana območja Natura 2000.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik