Izleti

Info

  • Trajanje: do pol dneva
  • Letni čas: pomlad, poletje

Vrednote

  • Uživajte v: mir, narava
  • Naravne znamenitosti: izviri, izlivi, jezero, kamenine
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, kapelice, spomeniki, kipi

Potopis

Za razliko od dosedanjih izletov smo tega pričeli že pred končnim ciljem – Planšarskim jezerom. Ogledali smo si znana Deželna kamna, nekdanjo mejo med Kranjsko in Koroško. Ker smo avtomobil parkirali nekaj sto metrov naprej od kamnov, smo si ob poti ogledali še vojaški bunker. Kamna si je zagotovo vredno ogledati, če ne zaradi drugega vsaj v opomin, da so meje lahko sila nestabilna zadeva.

Po ogledu smo se odpeljali do Planšarskega jezera, kjer smo ponovno zapustili avtomobil. Zaradi dokaj zgodnje ure je bilo parkirišče še zelo prazno. Pot smo nadaljevali s kratkim sprehodom do cerkve sv. Andreja, kjer smo si ogledali zunanjost cerkvice (notri je bila ravno maša) in okoliško pokopališče.

Po glavni cesti smo se vračali proti spodnjem delu vasi in razglabljali o Jesenovih mejah, ko smo na desni strani ceste zasledili oznako za Ankovo domačijo, slapova in Jezersko slatino. Po kolovozu smo v nekaj minutah prispeli do domačije, ki ima na dvorišču zanimivo kapelico. Kratek, blaten in ne preveč položen vzpon nas je pripeljal v gozd, kjer sta stali dve vrtini, okrašeni s skodelicami. Poskusili smo slavno mineralno vodo in soglasno sprejeli, da je dobrega okusa. Zanimivo se nam je zdelo, da sta si vodi iz različnih vrtin različni. Pokramljali smo z ostalimi izletniki, nato pa se vrnili do domačije in ponovno na glavno cesto proti jezeru.

Ura se je bližala kosilu, zato je bilo gostišče ob jezeru polno. Našli smo prosto klopco ob obali, malo pomalicali in se odpočili. Pogled na jezero kljub lepemu, sončnemu vremenu ni bil ravno idiličen, saj ga je kazila visoka vodna trava, ki je delovala umazano. Vseeno pa je bil dan tako lep, da drugega kot uživati ni bilo možno.

Sklenili smo si ogledati še lehnjakove izvire. Uspešno smo našli odcep iz glavne ceste, nakar so se oznake izgubile. Tako smo sledili glavni cesti in srečno prispeli do kamnoloma lehnjaka. Pogled na sklade kamenine je bil zanimiv. Tla so bila blatna, tako da s sprehodom po kamnolomu ni bilo nič. Kot zadnji cilj izleta smo si zastavili lehnjakove izvire, a jih nismo našli. Med povratkom smo le naleteli na odcep za ekološko kmetijo Spodnji Virnik, pri njej pa ugotovili, da je do izvirov še kakih deset minut hoje.

Ker je Samo v avtu že krepko spal, smo se rajši vrnili na glavno cesto in se odpeljali proti domu. Konec koncev so ti kraji tako lepi, da se moramo kmalu spet vrniti!

Povezani prispevki

Dostop

V Kranju nadaljujemo pot proti Jezerskemu. Peljemo se mimo Preddvora, Spodnjih Fužin in Spodnjega Jezerskega, dokler ne pridemo do Zgornjega Jezerskega. Na začetku vasi lahko sledimo (levo) oznakam za lehnjakove izvire in kamnolom lehnjaka, lahko pa pot nadaljujemo po glavni cesti in pri avtobusni postaji zavijemo desno proti Planšarskemu jezeru, kjer lahko pustimo avtomobil.

Zanimivosti

Dolina, ki na severu meji z Avstrijo, na jugu s občino Preddvor, na vzhodu pa jo omejuje greben Kamniško – Savinjskih Alp, se imenuje Jezersko. Je ledeniškega izvora in se je dokončno oblikovala v zadnji ledeni dobi. Prvi uradni zapisi o poseljenosti segajo v leto 811 našega štetja. Do prvega večjega poselitvenega vala je prišlo v 14. stoletju v času večjih epidemij kuge. V 16. stoletju se je vzpostavila cestna povezava s Kranjsko, prebivalci pa so se poleg kmetijstva pričeli ukvarjati tudi z gozdarstvom in fužinarstvom. Čas Habsburške monarhije je v kraje prinesel razvoj turizma.

Jezersko turisti obiščejo zaradi njegove naravne lepote. Najbolj znano je po Planšarskemu jezeru. Jezero srčaste oblike je umetno jezero, ki so ga domačini zajezili kot spomin na veliko ledeniško jezero in je simbol kraja. Poleg njega si lahko ogledamo tudi izvir Jezerske slatine, mineralne vode, ki izvira nad Ankovo domačijo. Voda bogata z magnezijem, manganom in amonijem, ima zdravilne lastnosti za bolezni srca in ožilja. V bližini si lahko ogledamo tudi Ankova slapova. Na Jezerskem stoji tudi 570 let stara Makekova tisa, ki so jo posadili kot obrambo pred Turki. Pokrajini dajejo zanimiv pečat tudi Jesenove meje, enoredni zasadi jesena ob zemljiških mejah. Na spodnjem koncu Jezerskega leži kamnolom lehnjaka. Pri kmetiji Spodnji Virnik pa si lahko proces nastajanja te kamenine ogledate kar v živo, saj tam ležijo lehnjakovi izviri. Do leta 2008 se je Jezersko ponašalo s preko 130 m visokim slapom Čedca, a ga je veliki podor tega leta znižal na manjši slap z 20 m prostega pada.

V preteklosti je tu potekala tudi meja med Kranjsko in Koroško (Jezersko je spadalo na Koroško). O tem še danes pričata mejna oz. Deželna kamna pri zaselku Spodnje Fužine. Tu leži tudi majhna, a slikovita Hubertova kapelica, zgrajena v koroškem slogu v 18. stoletju. V Jezerskem stoji farna cerkev sv. Ožbolta iz leta 1955. Pri Karničarjevi kmetiji stoji stara cerkev sv. Ožbolta. Njeni dokumenti pričajo o leseni kapeli iz leta 811, ki je stala na tem mestu in so jo na prehodu iz 12. v 13. stoletje pozidali. Sredi vasi stoji tudi cerkev sv. Andreja. Na Jezerskem lahko vidimo številne domačije (Šenkova, Roblekova, Ankova), etnološko zbirko, galerijo in partizansko bolnico Krtino.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik