Naslovna slika

Podrobnosti izleta

  • Trajanje: do pol dneva
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje

  • Uživajte v: turistična ponudba

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, kapelice, mestni trgi, muzeji, spomeniki, kipi, stare zgradbe

Kazalo vsebine


5 od 5 - 1 glasov
Hvala za vašo oceno tega prispevka!

Potopis

Kranjska Gora je znana predvsem kot turistična destinacija in smučarski center. Mi pa smo se po njej sprehodili kot turisti, ki si radi ogledujejo kulturne znamenitosti.

Parkirali smo pri Dvorani Vitranc, kjer se nahaja tudi TIC Kranjska Gora. Zemljevid znamenitosti nas je usmerjal v različne aktivnosti in kulturne ter naravne znamenitosti celotne občine Kranjska Gora, zato nam pri ogledu znamenitosti v samem mestu ni bil v pomoč. Pred nami je bilo torej raziskovanje mesta. Izpred dvorane smo se sprehodili do Štacjona, stavbe nekdanje železniške postaje v Kranjski Gori. Na zahodnem delu kolodvora stoji manjši park z informativno tablo o stari železnici in vidnima ostankoma dveh fontan.

Od tu smo nadaljevali mimo osnovne šole Josipa Vandota in Železniškega počitniškega doma Kranjska Gora. Za njim stoji gostišče, pri katerem smo z glavne ceste zavili na makadamsko pot. Ta nas je pripeljala do kapelice posvečene Sv. Bernardu, zavetniku alpskih prebivalcev in alpinistov. Sledili smo makadamski poti, po kateri je nekoč vodila romarska pot na svete Višarje, in v kratkem prišli do Hotela Kompas.

Na križišču ob glavni cesti pogled sega naravnost na smučišče, kjer je trenutno obratovalo poletno sankanje. Tu smo si v gostilni Oštarija privoščili domači točen sladoled, ki nas je prijetno ohladil. Nato smo sledili Borovški cesti in se vračali v smeri centra. Pri Mercatorju smo z glavne ceste zavili desno v ožjo ulico, kjer smo se na kratko ustavili v manjšem, senčnem parku za agencijo Julijana.

Po oddihu smo se sprehodili po Parku miru, ki se nahaja na nasprotni strani ulice, neposredno ob apartmajih Vitranc. V parku je predstavljena razstava fotografij, ki prikazujejo gradnjo ceste na Vršič med 1. svetovno vojno.

Iz parka smo sledili desni smeri in se sprehodili do Kekčevega spomenika, ki se skriva v senci drevesa manjšega parka ob cesti. Ko smo se vsi dodobra spomnili Kekčevih prigod, smo se vrnili po isti poti nazaj do Parka miru in le malce naprej, pri zgradbi z leta 1902 (viden zapis na stavbi 'anno 1902'), zavili desno v ožjo ulico. Prišli smo do rojstne hiše pisatelja Josipa Vandota, najbolj znanega po trilogiji "Kekec na hudi poti", "Kekec nad samotnim breznom" in "Kekec na volčji sledi".

Ob povratku na glavno cesto smo odšli proti bližnji cerkvi. Prišli smo na manjši trg z lepim cvetnim nasadom (del evropskega tekmovanja mest in vasi v cvetju iz leta 1999), od koder smo uzrli cerkev Device Marije Vnebovzete. Od nje nas je ločil kratek sprehod po stari mestni ulici. Pred vhodom v cerkev stojijo doprsni kipi treh pomembnih mož (Josipa Lavtižarja, Simona Robiča in Lovrenca Lavtižarja) razvoja zgornjesavske doline. Na trgu na Gorici pred cerkvijo je bilo nekaj stojnic z različnimi spominki. Po poti mimo Ljudskega doma nas je le še krajši sprehod ločil od naše izhodiščne točke, trga pred TIC in Dvorano Vitranc.

A z našim ogledom smo še nadaljevali. Mimo gostišč in kavarnic smo odšli po glavni ulici (Borovški cesti) naprej do Liznjekove domačije, značilne stare alpske hiše, ki je danes odprta v muzej. Prijazen gospod nas je vodil po domačiji in nam povedal veliko o življenju v njej v starih časih. Obisk priporočamo, zanimiv je tudi za otroke. Z dvorišča domačije je lep razgled na Julijske Alpe, še posebej na Prisank. Po obisku muzeja smo si na stari domačiji, tik za Gostilno pri Martinu, ogledali še poslikavo volov in kmečke dekle, ki zre skozi okno, nato pa odšli na kosilo.

Kranjska Gora vsekakor ni primer mesta z velikim starim jedrom, ki obiskovalcu na enem mestu ponudi vse kulturne znamenitosti. Presenetilo nas je, kako izrazito turistično je samo mesto, saj je skoraj vsaka stavba na naši poti namenjena turizmu, pa naj bo to kavarna, gostilna, slaščičarna, apartma ali hotel.

Vsekakor pa lahko po ogledu mesta dan še zanimivo dopolnite, bodisi z različnimi športnimi aktivnostmi (pohod v gore, kolesarski izlet, ...), bodisi z ogledi znamenitosti v drugih krajih regije. Mi smo si na poti v Kranjsko Goro v Dovjah ogledali še spomenik Jakobu Aljažu (pogled na Triglav so nam žal zakrivali oblaki), v Gozdu Martuljku smo se ustavili na točki lepega razgleda na Špik (ki so ga ob našem obisku žal skrivali oblaki), v Mojstrani pa smo se ustavili pri cerkvi sv. Klemena in obiskali Slovenski planinski muzej. Priporočamo tudi vzpon na Tromejo, obisk doline Tamar in izvira Zelenci ali obisk doline Vrata.

Povezani prispevki

Dostop

Po gorenjski avtocesti se peljemo v smeri Jesenic. Pred mejnim prehodom Karavanke zapustimo avtocesto in zavijemo na lokalno cesto, levo v smeri Kranjske Gore. V kratkem se pripeljemo do križišča, kjer levo zavijemo na stransko cesto do naselja Mojstrana. Tu parkiramo pri Slovenskem planinskem muzeju ali bližnjem makadamskem parkirišču.

V Mojstrani sledimo tablam za Kranjsko Goro, ki nas pripeljejo nazaj na glavno cesto. V naselju Dovje lahko parkiramo tik pod spomenikom Jakobu Aljažu, v naselju Gozd Martuljek pa je ob cesti več ustreznih parkirišč. V naselju Kranjska Gora parkiramo pri Dvorani Vitranc (na zadnjem križišču v naselju zavijemo levo v smeri Vršič, nato takoj desno v smeri centra – pripeljemo se na trg pred TIC).

Zanimivosti

Kranjska Gora je naselje, ki leži v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Kot kraj Chrainow se prvič v starih listinah omenja leta 1326. To področje je bilo do 14. stoletja slabo poseljeno. Prometno dostopnejše je postalo šele 1870 z izgradnjo železniške proge Jesenice – Trbiž. Okoli starega mestnega jedra je nastalo novo, večinoma turistično naselje.

  • Nekdanja železniška postaja Kranjska Gora je bila zgrajena leta 1870 ob dograditvi Gorenjske proge Rudolfove železnice. Imela je 4 tire (v dolžini od 643 m do 725 m) in en peron za potnike v dolžini 200 m. Ohranjeni so stavba »štacjona«, secesijski opaži vrat in secesijski opaži oken, na zahodni strani postaje pa dve fontani. Železniška postaja od 1. 4. 1966, ko je bil na progi ukinjen potniški promet, ne služi več prvotnemu namenu.
  • Kapelica sv. Bernarda je posvečena Bernardu iz Menthona, arhidiakonu (škofovemu namestniku) iz Italije. Živel je med leti 923 in 1008, po izročilu pa naj bi ga leta 1120 papež Pij XI. razglasil za svetnika in zavetnika alpskih prebivalcev in alpinistov. Mimo kapelice je več stoletij vodila romarska pot na Višarje, ki jo je ustavila gradnja železnice leta 1870.
  • Park miru v Kranjski Gori je bil postavljen ob 100. obletnici Ruske kapelice. V njem so razstavljene fotografije, ki prikazujejo gradnjo ceste na Vršič med 1. svetovno vojno.
  • Rojstna hiša Josipa Vandota, slovenskega mladinskega pisatelja, se nahaja na Podbregu 27 v Kranjski Gori. Josip Vandot je živel od 15. januarja 1884 do 11. julija 1944. Svojo literarno pot je pričel z otroškimi pesmicami in črticami, najbolj znan pa je po seriji daljših mladinskih pripovedi pastirskega življenja o Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom), po katerih so bili posneti tudi filmi.
  • Kekčev spomenik se v Kranjski Gori nahaja v manjšem parku ob ulici Podbreg, nedaleč stran od Vandotove rojstne hiše.
  • Cerkev Device Marije Vnebovzete je poznogotska cerkev, ki se je prvotno imenovala Marija na Belem produ. Od prvotne zgradbe je ostal le zidan zvonik v romanskem slogu. Sicer je v sedanji cerkvi, ki jo je leta 1510 izvedel Jernej Firtaler iz Beljaka, viden koroški vpliv. Ladijski obok cerkve je okrašen z dekorativnim prepletom reber in velja za najzanimivejšega te vrste v Sloveniji. Pred cerkvijo stojijo doprsni kipi Josipa Lavtižarja, Simona Robiča in Lovrenca Lavtižarja.
  • Liznjekova domačija stoji v središču Kranjske Gore, na Borovški cesti. Gre za prototip slovenske alpske hiše, nekdaj bogato gruntarsko domačijo, ki je bila nekaj časa tudi gostilna. Zgrajena je bila v 17. stoletju, kaže pa značilnosti kmečkega baroka iz 18. in začetka 19. stoletja. Od leta 1983 je domačija obnovljena in urejena v etnološki muzej, v katerem si lahko ogledate črno kuhinjo, vse bivalne prostore, podstrešje in senik, obenem pa veliko orodja, oblačil in ostalih avtentičnih predmetov iz življenja premožnejše kmečke družine.

Mojstrana je gručasto naselje v občini Kranjska Gora, ki ga vidimo pod cesto Jesenice - Kranjska Gora. Leži na nadmorski višini 651 m na prodnem vršaju ob izlivu Triglavske Bistrice v Savo Dolinko. Prvič je bila pisno omenjena leta 1590, imenovana pa je bila po številnih »mojstrih« z vasi. Iz Mojstrane prihajajo znani slovenski športniki, tu je bilo rojenih kar 18 olimpijcev.

  • Podružnična cerkev Sv. Klemena v Mojstrani naj bi po ljudskem izročilu nastala na mestu, kjer sta leta 868 prenočevala brata Sv. Ciril in Metod, ko sta nesla kosti Sv. Klemena papežu v Rim. Kot posebnost velja omeniti križev pot z napisi pod okvirji, manjšo fresko za glavnim oltarjem iz leta 1640, bogato poslikan zvonik in zvon iz 14.stoletja.

Spomenik Jakobu Aljažu stoji ob odcepu v vas Dovje od leta 1989. Jakob Aljaž je bil dovški župnik, skladatelj in planinski delavec, ki je v Dovjah bival in deloval kar 38 let. Med Slovenci je bil poznan kot »triglavski župnik«, ki je leta 1895 za 1 goldinar od Nemcev odkupil zemljišče na vrhu Triglava in tam 7. avgusta postavil jeklen Aljažev stolp.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik