Izleti

Info

  • Trajanje: do pol dneva
  • Letni čas: zima

Vrednote

  • Uživajte v: mir, narava
  • Naravne znamenitosti: bajerji, jezero
  • Urbane znamenitosti: brez

Potopis

Bubiji smo se na izlet podali prvič v toplih jesenskih dnevih, a nas je srečanje s kačo in čebelami sredi visokega ločja prepričalo v umik. Obisk smo tako prestavili na hladnejše dni. Vrnili smo se na siv in oblačen novembrski dan, ko pokrajine ni več prekrival sneg, a razen nas pokrajina še ni kazala pretiranega življenja.

Avto smo ponovno pustili na parkirišču na koncu Čukove jame. Pot smo nadaljevali ob cesti do zapornice, kjer je tudi informacijska tabla z zemljevidom Bobovških bajerjev in skico poti okoli njih. Po kolovozu smo se odpravili do prvega označenega bajerja, Ledvičke. Tokrat je zima porazila ločje in pot do jezerca smo našli brez večjih težav. Kljub temu, da jezero ni veliko, pa nas je zanimiva okolica in predvsem mir presenetil. Tako smo si kar vzeli čas za uživanje v naravi zraven urbanega okolja.

Poti smo sledili do Čukove jame, kjer smo poleg jezera ponovno našli mir in tišino narave. Malo so nas le zmotile smeti, ki so jih zabave željni obiskovalci zaman poskušali približati nastavljenim smetnjakom. Srečali nismo nikogar. Vse je kazalo, da je jezero čisto naše. Prav po tihem smo se odpravili po poti naprej proti Krokodilnici. To jezero je največje izmed trojice, a tudi najbolj izpostavljeno zabavam in uničevanju. Želeli smo ga obhoditi, a nam je narasla gladina samega jezera to preprečila. Ker je ravno pričelo rositi, smo se odpravili nazaj proti Čukovi jami.

Rosenje je v nekaj minutah prenehalo. Tako smo obhodili samo jezero Čukova jama in srečali nekaj ribičev, ki so uživali v samoti in lastnih mislih. Upamo, da so vsaj njihove pločevinaste pisanke našle pot do smetnjakov. Pot nas je vodila okoli Čukove jame in na cesto smo prišli ob parkirišču, kjer smo naš izlet tudi začeli.

Čeprav smo za Bobovške bajerje slišali že velikokrat in smo praktično domačini, jih do sedaj še nikoli nismo obiskali. V spominu so nam ostali kot prijeten sprehod, kjer se lahko naužijete miru in tišine. Žal pa smeti kličejo po kakšni čistilni akciji in hkrati namigujejo, da kraji verjetno niso vedno tako tihi in mirni kot na to sivo in oblačno jutro.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Z avtom se peljemo skozi mesto Kranj. Na križišču pri zdravstvenem domu zavijemo proti Kokrici in Golniku. Peljemo se mimo vojašnice in na križišču pred Mercatorjem zavijemo levo. V krožišču uporabimo drugi izvoz v smeri Golnika. Peljemo se skozi vas Mlaka in na koncu vasi ob nekdanji mesariji zavijemo desno. Peljemo se mimo jezera Čukova jama in avto pustimo ob cesti na označenih parkiriščih.

Zanimivosti

Bobovek je vas, ki leži na nadmorski višini 410 m severno od vasi Kokrica. Ima okoli 140 prebivalcev. Z vseh štirih strani ga obdajajo trije potoki. Kraji so bili poseljeni že v rimski dobi, čemur priča najdišče žarnega pokopališča z 39 grobovi in prostorom za sežig. Grobovi in najdbe v njih izvirajo iz 1. in 2. stoletja našega štetja. Vas se je ukvarjala pretežno z živinorejo, danes pa tudi z obrtjo in storitveno dejavnostjo. Od leta 1905 pa do leta 1971 je tu delovala opekarna, ki je izkoriščala bogata ležišča pleistocenske gline. Med izkopom gline so tu našli ostanke mamutovega okostja in fosilne ostanke jate rib vrste klenič. Ostanek opekarne so tri jezerca, ki jih domačini izkoriščajo pozimi za drsanje, poleti za kopanje. Zaradi svoje lege so postala pomemben biotop za ptice gnezdilke, pa tudi kot počivališče za ptice selivke. Zaradi svoje pomembnosti je področje od leta 1981 zavarovano območje in naravna znamenitost.

Omenjena tri jezera pri Bobovku imajo skupno površino okoli 4,5 ha. Nastala so iz zamočvirjenega travnika zaradi izkopov gline, ki so bili posledica delovanja okoliške opekarne. Leta 1953 so tu našli ostanke mamuta, ki izvirajo izpred zadnje poledenitve, torej izpred 180.000 let. Po končanem izkoriščanju gline leta 1971 je glinokope zalila voda.

Največje jezero se imenuje Krokodilnica, srednje Čukova jama (po lastniku opekarne Zabretu, z domačim imenom Čuk). Tretje jezero je najmanjše in tudi najbolj zaraščeno, zato ga marsikdo spregleda. Nosi ime Ledvička. Poleg posebnega pomena kot naravni biotop, kjer so našteli že preko 140 vrst ptic, so v jezerih tudi ribe, zaradi katerih se je v teh krajih zelo razmahnil ribolov. Sama glina ima zdravilne lastnosti. O njej je govoril že pater Simon Ašič.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik