Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: srednje težka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen

  • Primerno za: mlajše otroke, pse, pohodnike
  • Nevarnosti: klopi, zdrs ali padec
  • Uživajte v: mir, narava, divje živali

  • Višina izhodišča: 355 m
  • Višina cilja: 608 m
  • Višinska razlika: 253 m

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz, travniška steza
  • Tip poti: neoznačena pot
  • Značilnosti poti: krožna pot

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani

Kazalo vsebine


Thank you for rating this article.

Potopis

Avto smo pustili v prijetni senci na robu vasi Zminec (355 m) in upali, da ga nismo parkirali na zasebnem parkirišču. Takoj za avtomobilom smo sledili precej zaraščeni poti, ki pa nas žal ni peljala nikamor. Zato smo obrnili, se sprehodili mimo parkirišča nazaj do zadnjega križišča in tam po levem kraku ceste pogumno v breg.

Asfalt je kmalu prešel v makadam, cesta pa se je še naprej vztrajno vzpenjala. Ker so bile noge utrujene od prehojene poti na Lubnik, smo napredovali počasi. Tudi poletna vročina in žgoče sonce, ki je bilo takrat visoko na nebu, nam nista prizanašala. Prav veseli smo bili, ko se je cesta končno zravnala.

Na križišču smo izbrali desno pot prek travnikov. Sprememba naklona in terena nam je dobro dela. Ponovno polni energije smo hitro mahnili proti cerkvici Sv. Lovrenca, ki se je že kazala med drevesi. Seveda smo jo prav na hitro poslikali, nato pa jo mimo nje krenili v gozd.

Pot nas je vodila proti kakšnih dvesto metrov oddaljenega vrha Lovrenške gore. Vrh žal ni nudil nobenega razgleda, zato smo se vrnili k cerkvici. Tam smo našli lepo skrito vpisno knjigo, se okrepčali in vrnili v dolino.

Da ne bi hodili po isti poti smo kmalu za cerkvijo izbrali levo pot, ki se je strmo spuščala po gozdu. Pazljivo, da ne bi zdrsnili, smo hitro izgubljali višinske metre. Ko se je pot zravnala, smo prispeli na travnike. Med prečkanjem visoke trave smo uživali v plesu številnih metuljev, ki so v poletni vročini iskali okusen nektar.

Utrujenim in žejnim kot smo bili poletna vročina na razbeljenem travniku ni dobro dela. Kot v snu smo ga preleteli, v prijetnih sanjah uživali v vonju pravkar pokošene trave, nato pa se razveselili asfaltne ceste in sence posameznih dreves.

Asfalt nas je vodil k našemu avtomobilu in koncu prijetnega, čeprav vročega poletnega izleta.

Povezani prispevki

Dostop

Po prihodu v Škofjo Loko na semaforiziranem križišču sredi mesta zavijemo na levo proti Poljanam in Gorenji vasi. Peljemo se po ozkih ulicah mimo gradu in iz mesta. Po nekaj kilometrih se prične vas Podpulfrca (tabla nima črne obrobe), za njo pa vas Zminec. Pri zadnjih hišah zavijemo desno in se v naslednjem križišču držimo desne smeri. Na naslednjem ostrem ovinku ob robu pustimo avto. Parkirnega prostora je le za avto ali dva.

Zanimivosti

Lovrenška gora je svoje ime dobila po cerkvici Sv. Lovrenca, ki se nahaja sredi gozda malo pod vrhom gore. Sama cerkev je na tem mestu stala že v 15. stoletju, a je ob udarcu strele leta 1824 pogorela. Zatem so jo ponovno obnovili in pozidali, dodali so tudi prezbiterij.

Zemljevid

3.5 km, 02:32:41

Galerija slik