Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje

  • Primerno za: mlajše otroke, starejše, pse, pohodnike
  • Nevarnosti: brez posebnih nevarnosti
  • Uživajte v: razgled, narava, turistična ponudba, gorsko cvetje, divje živali

  • Višina izhodišča: 596 m
  • Višina cilja: 1666 m
  • Višinska razlika: 1070 m

  • Parkirišče: označeno parkirišče
  • Podlaga poti: makadamski kolovoz, travniška steza
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: krožna pot

  • Naravne znamenitosti: jame
  • Urbane znamenitosti: kapelice, muzeji, spomeniki, kipi, stare zgradbe

Kazalo vsebine


5 od 5 - 1 glasov
Hvala za vašo oceno tega prispevka!

Potopis

Po več letih smo ponovno obiskali Veliko planino. Z nihalko smo se odpeljali na vrh že s prvo jutranjo vožnjo. Vreme je bilo jasno in zato so bili že prvi razgledi z nihalke lepi. Obetal se nam je sončen in vroč dan.

Nihalka nas je hitro pripeljala na zgornjo postajo in takoj smo krenili na pot. Sledili smo markirani poti v smeri Velikega stanu. Tako se do Zelenega robu nismo povzpeli naravnost prek travnikov, ampak smo sledili makadamski cesti. Cvetja je bilo veliko, v daljavi pa so se nam odpirali vse lepši razgledi na okoliške hribe. Hodili smo počasi, saj brez slikanja ni šlo. Mimo Gašperjeve koče smo prišli na višino poti dvosedežnice, ki je s svojim ropotanjem ves čas opominjala nase nad našimi glavami in na Zeleni Rob pripeljala več obiskovalcev, kot pa se nas je do turističnega naselja povzpelo peš.

Tu smo pri okrepčevalnici naredili prvi postanek. Smeri Velikega stanu smo sledili vse do razpotja pri Sladkem kotu, od tam smo nadaljevali desno v smeri Gradišča. Vzpon po kamniti poti je bil kar strm, vodil nas je mimo več turističnih pastirskih koč (Ojstrica, Skuta, …). Na vrhu se je pred nami pojavila velika zelena ravnica. Desno je bila zgornja postaja dvosedežnice, levo pa smo na drugi strani zelenice že videli informativno tablo. Le nekaj korakov po skalnati potki za tablo in že smo stali na samem vrhu Velike planine. Odprl se je lep razgled po planini, od koder smo si lahko ogledali večji del poti pred nami.

Sledil je spust po ožji travniški poti, ki vodi po desnem robu pastirskega naselja. Tako smo dobršen del poti lahko uživali v razgledu na naselje, kjer sicer ni bilo zaznati veliko življenja. Obenem smo ob poti spremljali cvetočo naravo, med cvetjem pa žal nismo zagledali Kamniške murke. Pot nas je pripeljala mimo velike vrtače, ki jo je lepo krasil rododendron. V kratkem smo s širše makadamske ceste zavili do Domžalskega doma, kjer smo naredili krajši počitek z malico. Dom je bil zaradi svoje velikosti tudi precej obiskan.

Po počitku smo se mimo Črnuškega doma spustili na Malo planino, kjer smo si ogledali spomenik in ostanke razbitin strmoglavljenega vojaškega letala z 2. sv. vojne. Nismo bili čisto prepričani v katero smer naj nadaljujemo, zato smo se orientirali kar po drugih pohodnikih. Povzpeli smo se na nekoliko višjo točko, ki se dviga desno nad Malo planino. Odprl se je lep razgled v vse smeri - desno v dolino in okoliške hribe, levo pa na številne pastirske koče, Črnuški ter Jarški dom.

Vrnili smo se nazaj na makadamsko pot in odšli proti Gojški planini. Pot se vije nad planino, zato smo se kar lep čas razgledovali na pastirsko naselje in številne črede krav. V nadaljevanju nas je cesta vodila po razglednem pobočju ob koncu planine in ves čas smo bili deležni lepih razgledov. Prišli smo do visokega in razvejanega smerokaza, ki nas je usmeril nazaj proti Veliki planini. Začeli smo se postopno vzpenjati preko Dovje ravni, prečkali smo novo naselje. V kratkem se nam je odprl pogled proti Velikemu stanu, ki je bil naš naslednji cilj.

Makadamska pot se je vzpenjala vse do Kapele Marije Snežne, kjer smo naredili krajši postanek. Tokrat je bilo vzdušje v pastirskem naselju precej drugačno kot zjutraj. Številne krave so se gnetle med kočami, na travnikih in po poteh, številni obiskovalci so glasno občudovali naselje. Jutranja tišina se je spremenila v zvoke mesta. Nismo se dolgo zadržali, niti nismo raziskovali samega naselja. Izbrali smo ožjo, osamljeno pot, ki nas je po robu pastirskega naselja pripeljala do informacijske table jame Veternica, od koder smo se še zadnjič ozrli nazaj proti ikonični Veliki planini.

Za ovinkom smo že stali na križišču, od koder smo se zjutraj usmerili na Gradišče in vrh planine. Pred nami je bila le še pot skozi naselje Zeleni rob in spust do nihalke. Uživali smo še zadnje poglede na čudovito gorsko okolico, med cvetjem pa smo vse do nihalke žal neuspešno iskali murke. Vožnjo nihalke smo ravno zamudili, zato smo se v dolino odpeljali šele čez pol ure.

Planina je bila bolj obiskana kot smo pričakovali in nam ni nudila običajnega gorskega miru. Imeli smo težave z orientacijo po poteh in med cvetjem ob poti nismo videli Kamniške murke. Vseeno pa smo na Veliki planini preživeli lep dan in zagotovo se bomo še kdaj vrnili.

Povezani prispevki

Dostop

Gorenjsko avtocesto smo zapustili na izvozu Vodice. Peljali smo se skozi Moste in Komendo ter naprej skozi Kamnik. Sledili smo oznakam za Veliko planino in Kamniško Bistrico. Avto smo pustili na označenem parkirišču za nihalko (makadamsko parkirišče na desni strani ceste), ki se nahaja malo pred izvirom Kamniške Bistrice.

Zanimivosti

Velika planina je visokogorska planina v Kamniško-Savinjskih Alpah v bližini Kamnika Povprečno je visoka okoli 1500 m nad morjem, obsega pa površino 5,8 km2. Je največja visokogorska pašna planina pri nas. Pastirji so si zgradili več pastirskih stanov značilnih oblik. Turistično naselje prav tako sledi pastirskemu. Na planoti poleg pastirskega naselja se nahaja tudi Vetrnica, naravna jama z udrtim stropom, ter kapelica Marije Snežne. Tu najdemo tudi Preskarjevo bajto (muzej).

Planina je obdana s smrekovim gozdom in rušjem. Najdemo precej kraških pojavov. Na planini še vedno pasejo govedo. Do nje vodi nihalka, ki med poletjem vozi vsake pol ure.

Zemljevid

16.8 km, 05:32:04

Galerija slik