Hribi

Potopis

Pot smo pričeli na spodnjem parkirišču Klinike Golnik. Do same bolnišnice smo se povzpeli skozi park, nato pa jo obhodili po cesti. Na prvem križišču za bolnišnico smo namenoma prezrli oznako (Gozd 45 min, Kriška gora 2h, Skalca 25 min) in pot nadaljevali po cesti, nato pa na naslednjem križišču zavili ostro levo, hodili mimo hiše s kipom človeka na dvorišču in čez kakšnih 50 m desno v gozd.

Gozdna pot se je počasi vzpenjala. Občudovali smo cvetoče rože in nenavadno rastoče gobe. Prispeli smo na gozdno cesto, ji nekaj časa sledili, nato pa se desno ponovno usmerili na gozdno stezo. Ravno, ko smo postajali zadihani, smo naleteli na razgledno točko Skalca. Od tam smo občudovali lep razgled na dolino, hkrati pa ujeli nekaj jadralnih padalcev med letom.

Ponovno smo sledili poti navzgor. Po slabi uri hoje smo mimo številnih rastlin, gob in pajčevin prispeli do naselja Gozd. Tu smo si v miru privoščili daljši počitek z zajtrkom. Naselje je še vedno počivalo v miru, tako da smo lahko uživali v razgledu na naš cilj – Kriško goro.

Pot smo nadaljevali skozi vas in sledili oznakam za Kriško goro in Tolsti vrh. Na koncu vasi nas je pričakal strm klanec. Sledili smo oznakam za Kriško goro, nato pa smo na križišču (obe poti vodita na vrh Kriške gore) izbrali desno pot. Odločili smo se pravilno, saj smo kmalu naleteli na prvo, Ivanino klopco. Sledilo je obvezno fotografiranje, nato pa grizenje kolen v strmino.

Da napori ne bi predolgo trajali je poskrbela Dohtarjeva klopca, pri kateri smo popili nekaj tekočine in se ponovno pognali naprej po poti. Mimo klopi kovača Pajota je šlo hitro. Polen pri oznaki ni bilo, tako da smo zgolj skomignili z rameni in odšli naprej. Gozd se je počasi redčil in lahko smo slutili bližino pobočja grebena. Zadnji del pred kočo je bil zavarovan s jeklenico. Po njej smo hitro prišli do naslednje, Štefanove klopce. Pri njej smo srečali starejšo gospo, s katero smo se zapletli v zanimiv pogovor. Tega Štefana naj bi ona celo poznala.

Da se ne bi preveč ohladili, smo po stopnicah nadaljevali pot proti koči. Čeprav smo pri vsaki klopci počili, smo bili veseli, ko smo stopili ven iz gozda in zagledali Kočo na Kriški gori. Pri njej smo pomalicali, zaradi megle in vetra pa se tudi preoblekli. Stopili smo še do droga z zastavo, ki označuje najvišjo točko Kriške gore.

Sledil je spust v dolino. Pri tem smo ubrali enako pot kot pri vzponu. V to smer je šlo lažje in precej hitreje. Presenetljivo hitro smo prispeli do Gozda. Tam smo odšli mimo cerkvice sv. Miklavža po poti, ki vodi do vzletišča jadralnih padalcev.

Na vzletišču je bila gneča. Veter je žal oslabel in padalci čakali na boljše pogoje. Sem ter tja se je kdo opogumil in se pognal v dolino. Zanimivo je bilo videti, kako se padalo napolni z zrakom in dvigne padalca s tal.

Dolgo časa smo jih opazovali, nato pa se odpravili naprej. Izbrali smo pot v gozd, ki je vodila kar z vzletišča. Tako smo sklenili krog okoli naselja in se ponovno priključili poti, po kateri smo se zjutraj vzpenjali. Noge so postajale utrujene, vseeno pa smo hitro izgubljali višinske metre in se približevali izhodišču. Seveda brez težav s čevlji tudi tokrat ni šlo.

Vseeno pa smo kmalu prispeli do prvih hiš, se spustili po parku mimo bolnišnice in si prislužili zaslužen počitek na udobnih sedežih avtomobila. Zadovoljni z opravljenim pohodom smo z okusnim kosilom zaključili uspešen dan.

Povezani prispevki

• Kriška gora z Gozda
• Tržič

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj – zahod. Usmerimo se v smer Mlake pri Kranju in Kokrice. V naselju Mlaka v krožišču izberemo tretji izvoz. Peljemo se po glavni cesti skozi naselje in nadaljujemo skozi naselja Tenetiše, Goriče do naselja Golnik. Na vrhu naselja Golnik zavijemo desno proti bolnišnici. Avto pustimo na enem od označenih parkirišč. Bodimo uvidevni in zgornja parkirišča pustimo pacientom, saj je bolnišnica namenjena pljučnim in srčnim bolnikom. Pot nadaljujemo po cesti mimo bolnišnice.

Zanimivosti

Kriška gora je okrog pet kilometrov dolg gorski greben med dolino Tržiške Bistrice in Storžičem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Koča na Kriški gori leži na zahodni strani grebena na nadmorski višini 1471 m. Kriško gora je ena izmed najlepših razglednih točk v Sloveniji. Z njenega vrha se nam na zahodu odpre razgled na Julijske Alpe, na severu na greben Košute, Begunjščico in Stol, na vzhodu na Storžič, Kamniške Alpe, Krvavec, na jugu pa na Škofjeloško hribovje in Ljubljansko kotlino. Ob lepem vremenu vidimo tudi Trnovski gozd, Učko, Snežnik, Gorjance in Gorski Kotor.

Južna pobočja so večinoma porasla z gozdom, v zgornjem delu pa so ostanki senožeti, ki se počasi zaraščajo. Severna stran je strmejša, na zahodu porasla z gozdom, na vzhodu pa jo obdajajo skalne stene in melišča. Čeprav na pobočjih Kriške gore prevladuje gozd, pa tu uspeva tudi različno gorsko cvetje. Posebno pestra je rastlinska odeja na strmih tratah, na grebenu ter v pasu alpskega ruševja.

Na vrh Kriške gore se lahko podamo iz štirih markiranih poti, in sicer: iz naselja Križe po lokalni cesti do Zgornjega Vetrna čez Špičevje po strmi poti vrh osvojimo v 2 h, z Gozda do vrha potrebujemo 1 h 15 min, iz Tržiča po grebenu čez Veliko mizico 2 h 30 min ali iz Golnika skozi Gozd 2 h.

Z vrha Kriške gore se lahko odpravimo do Vrat (1591 m), na Tolsti vrh (1715 m) ali v dolino do Zavetišča v Gozdu (891 m).

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik