Naslovna slika

Podrobnosti pohoda

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: do 3 ure
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje, jesen

  • Primerno za: mlajše otroke, starejše, pse, pohodnike
  • Nevarnosti: brez posebnih nevarnosti
  • Uživajte v: turistična ponudba

  • Višina izhodišča: 693 m
  • Višina cilja: 1050 m
  • Višinska razlika: 357 m

  • Parkirišče: ni parkirišča
  • Podlaga poti: gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: spomeniki, kipi

Kazalo vsebine


4 1 1 1 1 1 Rating 80% (1 Vote)

Potopis

Parkiranje avta zna biti v teh krajih malce bolj zanimivo početje. Ko smo ga poskusili pustiti blizu gostilne, nas je prišel na prepoved parkiranja na tem delu opozoriti sam gospod kelnarček in nas je prijazno usmeril proti bližnjemu parkirišču, kjer pa so nas prijazni stanovalci obvestili, da zaradi njih sicer lahko parkiramo, ampak sosedje pa tega ne marajo, ter nas usmerili proti cerkvi. Pri cerkvi je župnik verjetno še spal, tako da nas od tam ni nihče preganjal in lahko smo pričeli s hojo.

Sama pot ni naporna, prej nasprotno, prav prijetna je. Prvi del, takoj nad vasjo, sicer zna povečati frekvenco bitja srca in na čelo privabiti prve potne srage, a razgled, ki se nam odpre takoj, ko se pot izravna, poplača ves trud. Sledi počasi vzpenjajoča se gozdna pot, dovolj široka, da nas občasno lahko prehiti tudi kak avto. Senca, ki jo mečejo drevesa, nas prijetno hladi. Del vzpona smo hodili kar po cesti, del pa smo si poskušali skrajšati tako, da smo zavili na gozdno pešpot, ki je bila malce strmejša, a zato bolj razgibana in je lepo poživila monotonost ceste.

Med samo potjo sva s Špelo zabavala Podija, on pa naju, hkrati pa je Špela še raziskovala moč svojega fotoaparata. Slikala je tako rože, okolico kot tudi žuželke. Na kakšno sliko pa sva se prikradla tudi midva s Podijem. Sam vzpon je hitro, kar prehitro minil. Pred nama se je odprla travnata Bistriška planina. Pri koči sva pomalicala, Podi pa se je napil vode. Ker je bilo v okolici kar nekaj psov, eden od njih pa celo bolj napadalne in neubogljive sorte, je moral počitek preživeti kar privezan.

Povratek v dolino je bil podoben vzponu - sonce je že lepo grelo zrak, tako da se ravno prehladili nismo, strmina pa tudi ni bila prehuda, tako da si nismo mogli pretegniti preveč mišic. Kmalu smo bili že pri avtu in s tem smo zaključili vroč spomladanski izlet.

Povezani prispevki

Dostop

Iz avtoceste Ljubljana – Vrba zavijemo pri izvozu za Tržič in se peljemo do začetka mesta. Kmalu za tablo, ki označuje začetek Tržiča, zavijemo desno in nato takoj levo (pod mostom). Pot nadaljujemo mimo trgovine Peko (na desni) do prvega križišča, kjer zavijemo desno na neprednostno cesto. Peljemo se mimo blokov in kmalu preidemo med naselje s hišami. Pot se vije navkreber in se tudi zoži (gre za cesto "pod gorami"). Približno pet minut vozimo po ožji in ovinkasti cesti vse do Gostilne pod Dobrčo na levi strani. Pri gostilni parkiramo avto in našo pot nadaljujemo peš. Opisan dostop je le eden, domačini poznajo vsaj še dve poti na Bistriško planino.

Zanimivosti

Nad Tržičem leži na nadmorski višini 1050 m Bistriška planina. Je priljubljena pohodniška in sprehajalna točka za okoliške prebivalce. Do nje lahko pridemo po številnih poteh, ki se pričenjajo ob cesti iz Tržiča proti Begunjam. Najbolj običajna pot se prične v vasi Brezje pri Tržiču. Od tam je do planine slaba ura prijetne hoje po široki makadamski cesti. Iz planine lahko pot nadaljujemo proti Dobrči (1634 m; 1 h 25 min), Šentanskem vrhu (1635 m; 1 h 30 min), koči na Dobrči (1478 m; 1 h 30 min) in Lešanski planini (1450 m; 1 h).

Zemljevid

5.8 km, n/a

Galerija slik