Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Obiskali smo bližnjo Besnico in se podali na Učno pot Besnica »Rovnik – slap Šum«. Že takoj pri informacijski tabli smo zagrizli v prvi klanec. Pot je lepo označena, le med št. 5 in 8 smo imeli velike težave z orientacijo. Uživali smo v razgledu pri Veduti, zvonjenju na vrhu Rovnika, raziskovanju kraških pojavov ob poti in v družbi številnih metuljev. Pohod smo zaključili v hladu slapu Šum.
Na topel pomladni dan smo obiskali Blejski Vintgar. Pot je nezahtevna in lepo urejena ob reki Radovni. Poseben čar obisku so nam naredili hoja po mostovih in galerijah, pogledi na brzice in manjše slapove ter seveda pogled na slap Šum, ki zaključuje sotesko. Sprehodili smo se še do cerkvice sv. Katarine, kjer smo uživali lep razgled na Bled in okolico, nato pa smo se vrnili skozi sotesko.
Sprehod po Secesijski Ljubljani nas vodi mimo mogočnih zgradb okoli Miklošičeve ceste in Miklošičevega parka. Tam je zbrana večina najpomembnejših ljubljanskih secesijskih stavb, zgrajenih v začetku dvajsetega stoletja. Zgradbe odlikuje svojstven stil, pri katerem so v arhitekturo vpleteni elementi rastlinske tematike, stilizirane grafične elemente in geometrijske vzorce.
Od zadnjega vzpona na Lubnik, 1025 m visok vrh nad Škofjo Loko, je minilo že precej let. Tokrat smo se na vrh povzpeli iz vasi Breznica. Kot je značilno za vse poti, je tudi ta pot strma. A s primerno motivacijo smo uspešno premagali strmino in izpred Doma na Lubniku uživali v lepem razgledu sončnega, a vročega poletnega dne. Povratek po drugi poti je še dodatno popestril celoten pohod.
Riklijevo pot smo obiskali v organiziranem pohodu. Izpred hotela smo se povzpeli v zmeren klanec, speljan v serpentinah. Na vrhu smo bili deležni lepega razgleda na Blejsko jezero. Od tu smo po travnati poti odšli do spomenika Arnolda Riklija in naredili postanek pri okrepčevalnici. Po drugi strani hriba smo se v senci gozda mimo kamnoloma spustili do jezera in pohod zaključili v Zaki.
Na Sveti Mohor smo tokrat odšli v suhi zimi. Našo običajno direktno pot mimo kmetije Gaber smo tokrat dopolnili z vzponom na Špičasti hrib. Vzpon je kratek, a precej strm. Vrh ima lepo urejene klopce in vpisno knjigo, ni pa razgleden. Spustili smo se mimo Gabra in uživali v lepih razgledih na pobeljene vrhove na poti do vrha in cerkve sv. Mohorja. Pri povratku smo občudovali igro narave z ledom.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Izpod peresa pisatelja Paula Coelha je nastala zgodovinska pripoved o Margareth Zelle, ki jo poznamo pod imenom Mata Hari. Avtor nam predstavi usodo dekleta, ki je iskala blišč, a vedno našla zgolj bedo. Ali je res umrla za posledicami svojih zločinov kot pravijo sodniki, ali pa zgolj zaradi strahu, ki ga je s svojo močjo in lepoto sejala med možmi?