Hribi

Potopis

Že skoraj tradicionalni Bubijevski izlet na Sv. Mohor nad Kranjem (obiskali smo ga tudi leta 2007 in 2008) smo tudi tokrat pričeli na Čepuljah, kjer smo parkirali avto. Lep, jasen in niti ne preveč mrzel dan je kar klical po kakšnem sprehodu, pa tudi fotoaparat je bilo potrebno ponovno preizkusiti. Ideja za pohod je padla precej pozno, tako da nas gneča na parkirišču ni presenetila. Presenetile pa so nas ledene sveče, ki so dokazovale, da je v naših krajih končno zima.

Da pa ne bi bil to samo še eden izmed pohodov na Mohor, smo sledili eni izmed pešpoti, ki se iz glavne ceste proti kmetiji Gaber odcepljajo desno. Te poti nekaj časa sledijo glavni cesti, nato pa zavijejo naravnost v breg. Strm vzpon ni za vsakogar, a nudi lepe poglede na dolino in Sv. Jošt. Pot vodi na ali mimo vrha Špičastega hriba. Čeprav sem te kraje prehodil po dolgem in počez, moram priznati, da na samem vrhu do sedaj še nisem bil.

Ko smo tako prišli do križišča in z njim odločitve, ali vrh samo obidemo ali pa se nanj tudi povzpnemo, smo se seveda odločili za vzpon. Odločili smo se torej za levo pot, ki se vije naravnost navzgor. Kolena so nas sicer svarila pred obrabo, ampak jih nismo poslušali. Vrh nas je presenetil, saj ni nihče pričakoval, da je tam karkoli urejenega. A so pohodniki tu postavili številne klopce in vpisno knjigo, s čimer so nam dali vedeti, da so tradicionalni pohodi sem gor velik dogodek.

Spust do kmetije Gaber ni bil nič posebnega, čeprav sem bil osebno pošteno razočaran nad svojo nespretnostjo pri malo bolj strmem in drsečem terenu. Vaja dela mojstra samo, če mojster dela vajo. Mimo kmetije smo pot nadaljevali po klasični smeri skozi gozd, mimo travnikov Planinca, kjer smo občudovali čudovit razgled na pobeljene vrhove in skozi vas do vrha. Na vrhu je sledila obvezna malica. Tokrat smo se posladkali za cerkvijo, saj so bile klopce pred domačijo že zasedene. Tu smo imeli svoj mir, v kotu pa smo odkrili tudi preproste, a lične jaslice.

Med spustom v dolino sva Podija zabavala z metanjem njegove najljubše igrače. Ob klepetu sva skoraj zgrešila največjo zanimivost tokratnega izleta – igro narave z ledom. Kljub številnim postankom in podaljšanju izleta na Špičasti hrib smo presenetljivo hitro prispeli do avtomobila in uspešno zaključili prvi izlet v letu 2010.

Povezani prispevki

• Sveti Mohor 2007
• Sveti Mohor 2008

Dostop

Iz gorenjske avtoceste prispemo v Kranj, kjer na krožišču pri nakupovalnih srediscih zavijemo levo v smeri proti Škofji Loki. Nekaj 100 m po zaključku Kranja zavijemo desno, se peljemo mimo gostilne Sonce na večjem križišču zavijemo levo (večje križišče pomeni, da ima za zavijanje levo svoj pas) in se pri vožnji skozi naselje držimo glavne ceste ter sledimo smerokazom za Sveti Jošt nad Kranjem. Cesta se zoži in spusti, nato pa prične dvigovati. Peljemo se skozi vasi Pševo in Javornik, pri vasi Čepulje pa zavijemo desno in čez kakšnih 200 m parkiramo avto na označenem parkirišču.

Zanimivosti

Sveti Mohor je vrh v Škofjeloškem hribovju, ki leži na nadmorski višini 915 m. Na vrhu stoji cerkev Sv. Mohorja in mežnarija, ki je bila včasih tudi gostilna, sedaj pa je zaprta. Poleg nje pa še stojijo klopi, od koder je mogoče občudovati razgled po okoliških vrhovih Polhograjskega hribovja ter v Poljansko in Selško dolino.

Na Sveti Mohor se lahko podamo iz vsaj 2 smeri: iz Čepulj mimo kmetije Pr' Gabru, od koder vrh lahko osvojimo v slabih 2 h ali iz vasi Ševlje preko vasice Zabrekve.

Špičasti hrib je eden od vrhov v Škofjeloškem hribovju. V zadnjem času je poznan predvsem zaradi tradicionalnega pohoda ter teka nanj. Dostopen je po grebenu iz Sv. Jošta, Sv. Mohorja, iz Čepulj ali Besnice.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik