Hribi

Info

  • Zahtevnost: lahka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Letni čas: pomlad, jesen

Višine

  • Višina izhodišča: 491 m
  • Višina cilja: 590 m
  • Višinska razlika: 99 m

O poti

  • Parkirišče: označeno parkirišče
  • Podlaga poti: asfaltna cesta, makadamski kolovoz, travniška steza
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: učna pot, krožna pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, narava
  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: mostovi, ruševine, stara mestna jedra

Potopis

Zaradi nestanovitnega vremena smo se odločili za izlet v bližnje kraje. Obiskali smo eno od radovljiških učnih poti, in sicer Naravoslovno učno pot Pusti grad, ki nam je obljubljala dve do tri ure lahkega sprehoda in razgledno točko. Da pa nam ne bi bilo dolgčas, smo s seboj vzeli tudi ata Toneta.

Avto smo pustili na parkirišču pred starim mestnim jedrom. Takoj za tem se je že pojavilo vprašanje, kje nadaljevati pot. Na srečo je bil lokalni TIC že odprt. Prijazni dami v njem sta nas usmerili proti koncu starega dela mesta in nam hkrati podali še nekaj orientacijskih podatkov o poti, ki so nam kasneje še kako koristili.

Ko smo prišli v sredino starega mestnega jedra, smo zavili desno in prišli na rob mesta. Tam stoji razgledna točka, ki nam je služila za prijeten postanek in pogled proti današnjemu cilju – Pustemu gradu. Nato smo sledili cesti in že po prvem spustu prišli do nadvoza nad železniško progo. Tam smo se tik pred ograjo spustili levo po stopnicah in pričakovali, da bomo prišli do železnice. A do nje nas je vodil še vzpon do hiše, pri kateri smo zavili desno in se po travnati poti spustili ter nadaljevali sprehod v gozd. Kmalu smo prišli do podhoda pod železnico in ugotovili, da železnice pravzaprav ne bomo prečkali, ampak bomo hodili ob njej po travnati in nato makadamski poti.

Pot nas je pripeljala do asfaltne ceste, kjer nas je smerokaz usmeril desno na učno pot. Cesti smo sledili dobrih 100 m, ko smo pri informacijski tabli zavili desno v gozd in kmalu prišli do Fuxove brvi. Prek majave brvi smo prečkali Savo in se zapodili v breg.

Sledili smo oznakam učne poti Pusti grad in oznakam Kamna gorica, kasneje pa smo se obrnili proti Galerijam in Milemu pogledu. Široka makadamska gozdna pot se je vila večinoma po ravnem z občasnimi vzponi in spusti.

Na odcepu poti proti Kamni gorici in Milemu pogledu smo se obrnili desno ter sledili oznakam za učno pot Pusti grad. Vzpon nas je pripeljal na vrh planote, od koder smo opazili tudi Galerije v soteski pod nami. Prišli smo do kraja Mili pogled, kjer smo na informacijski tabli izvedeli tudi za izvor tega nenavadnega imena. Odpočili smo si, uživali v razgledu in pojedli nekaj malice.

Ker nikjer nismo videli usmeritvene table za nadaljevanje učne poti, smo zavili na ožjo desno pot in se pričeli spuščati proti Galerijam. Na srečo pa smo še pravočasno srečali prijazen par, ki nas je preusmeril na pot ob travniku po vrhu planote mimo kmetije in nato skozi vas. Prek Galerij bi se namreč vrnili nazaj do Fuxove brvi, cesta pa nas je prek čudovite pokrajine vodila naprej do vasi Lipnice in nato desno v klanec proti ruševinam gradu.

Grad nas je presenetil. S svojo velikostjo, ohranjenostjo obzidja, stolpom, razgledom, razigranimi kozami in ponovnim srečanjem s pohodnikoma, ki sta nas pred tem usmerila na pravo pot. Razgleda in koz se kar nismo mogli nagledati, zato smo si tu privoščili dolg počitek in šele nabiranje temnih oblakov nas je spomnilo na čas.

Spust je potekal hitro. Po nasvetu omenjenega para smo v vasi pri hišni številki 6 zavili levo in se po bregu spustili v dolino. Prispeli smo na cesto, ki nas je desno popeljala do vasi Ravnica. Tam smo pri smerokazu za hišno številko 7 zavili levo in sledili kolovozni poti. Ta nas je pripeljala na pot, kjer smo hodili dopoldan. Tu smo zavili levo proti Fuxovi brvi, jo prečkali, si ogledali kratko igro Paintballa ter se po isti poti, kot smo prišli, vrnili v Radovljico.

Vreme je kljub slabi napovedi zadrževalo svoje solze in nas razveseljevalo z občasnimi sončnimi žarki. Tako smo za pot porabili precej več časa, kot smo prvotno predvidevali. A smo zaradi tega tudi uživali bolj kot smo pričakovali. Polni vtisov smo ugotovili, da smo do sedaj videli že marsikateri kotiček Slovenije, a le redki so na nas pustili tak vtis kot današnji.

Povezani prispevki

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo pri izvozu Radovljica, nato pa sledimo glavni cesti, vse dokler na desni strani ne vidimo avtobusne postaje. Nato na večjem križišču zavijemo strogo levo (smer staro mestno jedro). Kmalu se pripeljemo na manjše krožišče, ki ga zapustimo na zadnjem izhodu in na označenem parkirišču ob parku parkiramo avto. Vhod v staro mestno jedro je na krožišču.

Zanimivosti

Radovljica leži nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke. Kot trg se prvič omenja leta 1333, mestne pravice pa je dobila ob koncu 15. stoletja. Mesto je bilo zgrajeno okoli velikega pravokotnega trga, utrjenega z obzidjem in kar 16 obrambnimi stolpi, danes poznanega kot Linhartov trg.

Tu se je rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart, zato je Radovljica poznana tudi kot Linhartovo mesto. Velja za mesto z edinstvenimi primeri srednjeveške arhitekture v Sloveniji. V starem mestnem jedru lahko vidimo lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne mestne arhitekture – Radovljiška graščina, cerkev Sv. Petra, Vidičeva, Šivčeva, Malijeva, Lectarjeva hiša, spomenik Josipini Hočevarjevi in druge znamenitosti. Mestni obrambni jarek, ki leži na zahodnem delu mestnega jedra, je edini ohranjeni mestni jarek pri nas. Med starim in novim delom mesta se lahko sprehodimo po nekdanjem grajskem vrtu in gabrovem drevoredu, v bližini pa stoji tudi Linhartov spomenik.

Fuksova brv (tudi Fuxova brv) je prehod prek Save pri Radovljici proti Kamni Gorici, ki je bila svoj čas znano letovišče. Po podatkih je obstajala že leta 1865. Stalno so jo ogrožale visoke vode, a so jo zaradi strateške lege vedno znova obnavljali. Svoje ime je dobila po pravniku Riku Fuxu, ki je podal pobudo za trajno obnovo brvi, ki pa so jo ponovno zgradili in posodobili šele leta 2002.

Pusti grad, tudi Lipniški grad ali Waldenberg, se nahaja nad rečico Lipnica pri Radovljici. Prvič ga omenjajo leta 1263 kot domovanje viteza Waldenberškega. Leta 1418 so ga podedovali Celjski grofje, leta 1456 pa je postal deželnoknežja posest. Nekaj časa so ga imeli v lasti tudi Staini (poznani z gradu Kamen v Begunjah) ter Lambergi. V 17. stoletju je področje gradu grof Thurn združil z Radovljico. V 16. stoletju je grad pogorel, tako da danes lahko vidimo le še ruševine.

Naravoslovna učna pot Pusti grad vodi po poteh posestva radovljiškega gospostva ob Savi. Njen namen je približati obiskovalcem kulturno in naravno dediščino Lipniške doline, zgodovine Radovljice in Pustega gradu ter obenem gozdne, rečne in geološke zanimivosti na tem območju. Učna pot se začne na Linhartovem trgu v starem delu mesta Radovljica. Od tu pot vodi do Fuksove brvi čez Savo in skozi gozd na območje dobrav, kjer se odprejo pogledi na lepo pokrajino. Pot vodi skozi vas Lipnica vse do ruševin Pustega gradu, kjer je lep razgled na Bled, Triglav in Karavanke. Pot je krožna, zato je po odhodu iz Pustega gradu potrebno le slediti smerokazom, ki vodijo nazaj v Radovljico.

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik