Hribi

Info

  • Zahtevnost: srednje težka
  • Trajanje: od 3 do 5 ur
  • Letni čas: pomlad, poletje, jesen

Višine

  • Višina izhodišča: 891 m
  • Višina cilja: 1471 m
  • Višinska razlika: 580 m

O poti

  • Parkirišče: neoznačeno parkirišče
  • Podlaga poti: gozdna pot, travniška steza
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot

Vrednote

  • Uživajte v: razgled, turistična ponudba, gorsko cvetje
  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: brez

Potopis

Napovedano sončno vreme smo želeli izkoristi kar najbolj, zato smo se ob osmi uri že odpeljali proti Gozdu, naši izhodiščni točki.

Avto smo parkirali ovinek pred Kočo na Gozdu, saj je bilo, glede na število že parkiranih avtomobilov, pohodnikov že veliko. Na Kriško goro vodijo tri poti (ena strmejša in dve lažji). Mi smo izbrali lažjo pot, ki nas je vodila mimo Koče na Gozdu skozi vas Gozd, nato pa se je pričela strmo vzpenjati. Pot je bila, zaradi vseh deževnih aprilskih dni, zelo blatna, kar smo pričakovali. Nismo pa pričakovali take strmine, za kakršno se je vzpon že takoj izkazal. Čeprav sem Kriško goro že obiskala v otroških letih, pa mi strmina ni ostala v spominu (zapomnila sem si le prazne obljube o tako želenem in potrebovanem koščku čokolade, ki sem ga zaslužila šele na vrhu). Vlaga v zraku je še dodatno pripomogla h težavnosti vzpona, tako da nama je z Lukom pot tekel v potokih, vsak počitek pri klopcah ob poti in tudi vmes pa je bil zelo dobrodošel. Še najlažje je pot premagoval Podi, ki ga ne strmina ne blato sploh nista motila. Vrh Kriške gore smo, kljub počasni hoji in počitkom, osvojili v začrtanem časovnem okviru na usmeritvenih tablah. Naš trud je bil ob koči poplačan z lepim razgledom in še vedno sončnim, žal pa tudi vetrovnim vremenom. Kljub vetru smo si pred kočo privoščili oddih, pijačo in sendvič, neutrudni Podi pa je hitel raziskovati okolico.

Odločili smo se nadaljevati pot v smeri Tolstega vrha, ki je po usmeritvenih tablah sodeč od Kriške gore oddaljen eno uro hoda. Pot nas je vodila po travnati stezi grebena, ob kateri so se bahali številni žafrani in kar vabili na fotografiranje. Lukovo budno oko je opazilo tudi nekaj ptic ujed, ki so bile žal preveč oddaljene za dobro fotografijo. V zraku in dolini smo opazovali jadralne padalce, ki so imeli v vetrovnem vremenu pravi raj za letenje.

Po dobre pol ure hoje, opazovanja okolice in fotografiranja, je položna travnata pot postala najprej delno, nato pa popolnoma zasnežena strma pot. Kljub snegu smo se odločili nadaljevati, čeprav hoja ni bila lahka in podlaga na določenih delih ledena. Premagali smo vzpon in osvojili nov hrib, ki pa žal še ni bil načrtovani Tolsti vrh. Naredili smo skupinsko sliko z neosvojenim in že s temnimi oblaki obdanim ciljem v ozadju ter se odpravili proti domu.

Pred nami je bil strm, zasnežen spust, ki je bil za Luka in kmalu tudi Podija bolj kot ne „veselje na snegu“, zame pa nekaj strašnega. Čeprav sem se trudila „smučati“ po petah, sem kar nekajkrat pristala na riti v snegu, enkrat pa sem se celo po riti peljala na rob poti (zame je bilo prav grozno in sem že videla, kako bom zdrvela čez rob). Spust sem uspešno zaključila, potem pa me je pogum zapustil in sklenila sem, da po zasneženih hribih ne bom nikoli več hodila. Nekaj kosov čokolade mi je vrnil nazaj pozitiven duh, v katerem smo lahko nadaljevali vrnitev k avtu.

Nazaj v dolino smo se vrnili po petih urah in pol hoje, kar je končno utrudilo tudi Podija. Še vedno s toplimi sončnimi žarki obsijano dolino pod Kriško goro smo zapustili prijetno utrujeni. Izlet smo zaključili s kosilom in dolgim klepetom v piceriji.

Povezani prispevki

Dostop

Iz avtoceste Ljubljana – Vrba zavijemo pri izvozu za Tržič. Peljemo se mimo podvoza (na levi) in letnega kopališča (na desni), nato pa na križišču zavijemo desno in se peljemo skozi vas Retnje. Tam zavijemo v smeri Golnik in vožnjo nadaljujemo skozi vas Križe. Za dvojnim ovinkom ostro zavijemo levo v smeri Zgornje Vetrno in Gozd. Cesta je najprej asfaltirana, nato se začne makadamska ožja pot z več možnimi manjšimi parkirnimi prostori ob cesti ter tudi enim večjim parkirnim prostorom na levi (tam se prične strmejša pot na Kriško goro). Peljemo se lahko vse do Koče na Gozdu, od koder vodi prva, lažja, pot na vrh Kriške gore. Parkirati je mogoče tudi še naprej od koče v bližini cerkvice v vasi Gozd, kjer se prične druga, lažja pot proti vrhu.

Zanimivosti

Kriška gora je okrog pet kilometrov dolg gorski greben med dolino Tržiške Bistrice in Storžičem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Koča na Kriški gori leži na zahodni strani grebena na nadmorski višini 1471 m. Kriško gora je ena izmed najlepših razglednih točk v Sloveniji. Z njenega vrha se nam na zahodu odpre razgled na Julijske Alpe, na severu na greben Košute, Begunjščico in Stol, na vzhodu na Storžič, Kamniške Alpe, Krvavec, na jugu pa na Škofjeloško hribovje in Ljubljansko kotlino. Ob lepem vremenu vidimo tudi Trnovski gozd, Učko, Snežnik, Gorjance in Gorski Kotor.

Južna pobočja so večinoma porasla z gozdom, v zgornjem delu pa so ostanki senožeti, ki se počasi zaraščajo. Severna stran je strmejša, na zahodu porasla z gozdom, na vzhodu pa jo obdajajo skalne stene in melišča. Čeprav na pobočjih Kriške gore prevladuje gozd, pa tu uspeva tudi različno gorsko cvetje. Posebno pestra je rastlinska odeja na strmih tratah, na grebenu ter v pasu alpskega ruševja.

Na vrh Kriške gore se lahko podamo iz štirih markiranih poti, in sicer: iz naselja Križe po lokalni cesti do Zgornjega Veterna čez Špičevje po strmi poti vrh osvojimo v 2 h, z Gozda do vrha potrebujemo 1 h 15 min, iz Tržiča po grebenu čez Veliko mizico 2 h 30 min ali iz Golnika skozi Gozd 2 h.

Z vrha Kriške gore se lahko odpravimo do Vrat (1591 m), na Tolsti vrh (1715 m) ali v dolino do Zavetišča v Gozdu (891 m).

Zemljevid


Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik