• Znamenitosti

  • Dostop

  • Zemljevid

  • Opis pohoda

  • Podatki

  • Galerija slik

Znamenitosti

V bližini naselja Zgornje Gorje se nahaja 1,6 km dolga soteska Blejski Vintgar. Skozenj teče reka Radovna. Vintgar je znana turistična znamenitost, saj je Radovna vanj sklesala od 50 do 100 m globoko korito, polno tolmunov, brzic, zaključuje pa ga 13 m globok slap Šum. Kot turistična znamenitost je lepo vzdrževana; pot poteka po galerijah in mostovih ob in nad reko.

Pokljuška soteska se nahaja ob vznožju planote Pokljuka. Dolga je 1,5 km. V zgornjem predelu je suha, spodaj pa se pojavi potok Ribščica, ki je eden od pritokov Radovne. Potok je odvajal vodo iz Pokljuškega ledenika in si strugo izklesal tudi do 50 m globoko v apnenčasto podlago. Ena glavnih znamenitosti so Galerije kraljeviča Andreja, v soteski pa lahko najdemo tudi fosilne ostanke, v stranski dolini imenovani Stranska soteska pa ob deževnem obdobju tudi 22 m visok slap. V bližini leži Pokljuška luknja, skalna votlina s tremi naravnimi okni in dvema vhodoma.

Dostop

Gorenjska (bodoča) avtocesta nas pripelje do Lesc, kjer iz nje zavijemo pri odcepu za Bled. Po prihodu na Bled na semaforiziranem križišču zavijemo desno v smeri Pokljuke. Kmalu nas pričaka smerokaz za Blejski Vintgar, ki nas bi pripeljal do spodnjega vhoda v sotesko. Mi smo se odločili za zgornji vhod v sotesko, zato sledimo glavni cesti do Spodnjih Gorij. Sredi vasi najdemo oznako, ki nas odpelje iz glavne ceste na desno. Sledimo oznakam in kmalu pripeljemo na veliko parkirišče, ki je tudi vhod v Vintgar.

Proti Pokljuški soteski nadaljujemo pot po cesti proti vasi Zgornje Gorje. Na desni nas pričakata oznaki za vas Krnica ter Pokljuško sotesko. Če oznake ne kažejo drugam, se držimo bolj leve smeri. Prispemo na makadamsko cesto, ki se konča s parkiriščem pred vhodom v Pokljuško sotesko.

Zemljevid

16,2 km, n/a

Opis pohoda

Blejski Vintgar je turistično precej oblegana soteska. Njen obisk je bil moja dolgoletna želja, a je ravno zaradi velikega števila turistov nikoli nisem izpolnil. Res pa je tudi, da je kondicija vedno dopuščala druge, bolj naporne izlete. Vročina in pomanjkanje kondicije pa nas je v nedeljo vseeno pripeljalo do nje.

Po plačilu vstopnine, ki je hkrati tudi zavarovalnina za primer nezgode, smo se znašli na lepo urejeni poti ob vodi. Obilne padavine preteklega tedna so napovedovale mogočne brzice in lep učni dan fotografiranja, posledično pa tudi za kakšno uro podaljšan, sicer kratek, sprehod. Sama pot je nezahtevna, dobro varovana in le na nekaterih mestih blatna. Speljana je bodisi ob steni ali pa po lesenih galerijah in mostovih, ki dajo izletu še poseben čar.

Bučanje vode je na nekaterih mestih onemogočalo sicer zanimiv pogovor, ki sva ga z Bubiko imela celotno pot, pa tudi Podiju ni najbolj ugajalo. Na nekaterih brzicah in slapovih je vodne kapljice nosilo tudi na pot, zato je bilo tam slikanje težje. Zelo pa smo uživali v eni lastnosti soteske – hladu – ki je bil dobrodošla sprememba zunanji vročini.

Pri izhodu iz soteske smo si ogledali še most prek slapu Šum, nato pa se spustili k njegovemu vznožju, da smo ga videli še s te perspektive. Pot smo se odločili nadaljevati proti Sv. Katarini. Večino časa se hodi v hladu gozda, na koncu pa nas pričaka omenjena cerkvica ter gostilna s parkiriščem. Ter seveda čudovit razgled na Bled in okolico. Čeprav obstaja krožna pot do zgornjega parkirišča po travnikih, smo se rajši odločili za povratek skozi sotesko, da bi še enkrat užili lepote tega naravnega bisera.

Po prihodu na parkirišče smo si privoščili sladoled in se odpeljali proti Pokljuški soteski. Pot do nje ni ravno urejena, pa tudi soteska je bolj divja kot turistično oblegani Vintgar. A ravno zaradi tega smo si jo želeli ogledati.

Na začetku nas je pričakala tabla, da je pot zaprta. Po pogovoru z ostalimi pohodniki smo vseeno krenili v gozd, v katerem so še vedno lepo vidne sledi zime in poplav preteklega leta. Vseeno pa smo uživali v res lepi naravi in zanimivem rastju. Po slabe pol ure lagodne hoje smo prišli do razpotja in se odločili za ogled znane Pokljuške luknje. Pot je iz položne prešla v strmo. Kmalu pa smo zagledali omenjeni kraški pojav in že po nekaj minutah smo se hladili v njegovi temi. Povzpeli smo se do vrha Luknje, od koder je lep razgled na prehojeno pot po soteski in bližnje planine.

Pot nas je pripeljala do z ograjo ograjene planine. Nekje smo, po sreči ali nesreči, zgrešili prehod na planino, zato smo se podali kar po gozdni poti proti koncu soteske. Pot je postajala vedno bolj divja, znaki divjanja neurja pa vedno bolj očitni. Kmalu smo se znašli nad znamenitim najožjim delom soteske. Prek mostu, ki je narejen iz nasutega kamenja in podrtih dreves, smo prišli na drugo stran soteske in se spustili vanjo. Pot je bila kar malo adrenalinska, a dokaj nenevarna (seveda pa je bila potrebna previdnost). Sledilo je razočaranje – Galerije so bile polomljene, tako da sprehod po njih ni bil mogoč. Tako smo izlet zaključili in se vrnili k avtomobilu.

Podatki

Čas hoje (Blejski Vintgar) 30 min
Čas hoje (Sv. Katarina) 20 min
Skupaj 2 uri
Čas hoje (Pokljuška soteska) 1 ura 30 min
Datum: 25.05.2008