Domov

Ponujamo vam več kot 170 idej!


 

Iščite po naši zbirki

Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.

Po planinah Velike planine

Prehodili smo krožno pot po planinah Velike planine. Mimo Gašperjeve koče smo se povzpeli na Zeleni rob in vrh Velike planine, nadaljevali mimo pastirskega naselja do Domžalskega doma in Črnuškega doma. Z Male planine smo mimo Jarškega doma nadaljevali do Gojške planine in naprej skozi Dovjo raven. Tu smo se začeli vračati nazaj vse do Kapele Marije Snežne. Krog smo sklenili ob jami Veternici.

Kriška gora z Golnika

Običajno pot na 1471 m visoko Kriško goro vodi iz vasi Gozd. Mi smo si želeli pot še podaljšati, zato smo kot izhodišče izbrali parkirišče ob Kliniki Golnik. Strma pot nas je spremljala vse do vrha s Kočo na Kriški gori. Kljub temu pa je bilo med vzponom ravno prav počivališč in razgledišč, da smo si lahko odpočili. Med spustom smo se ustavili na Vzletišču Kriška gora in opazovali let padalcev.

Šenčur

Siv jesenski dan smo izkoristili za potep po bližnjem kraju Šenčur. Od pokopališča smo se sprehodili mimo cerkve sv. Jurija do spomenika Mariji Tereziji oz. spomenika krompirju. Čez cesto smo si ogledali Bvagnetovo hišo iz 18. stoletja in se sprehodili po javorjevem drevoredu. V novejšem delu naselja smo srečali smo več krščanskih znamenj in presenečeni odkrili parkirišče Godlarjev iz Šenčurja.

Od Begunjske graščine do jame Zijalke

Sprehodili smo se po parku Begunjske graščine. Po promenadi smo prišli do grobišča talcev, senčnice Brezjanke in paviljona Jožamurka s kapelico sv. Jožefa, arhitetka Jožeta Plečnika. Ob povratku smo pri vhodu graščine videli še veliki zvon cerkve sv. Urha, nato pa smo se odpeljali naprej do ruševin gradu Kamen. Malo smo se potepali po ruševinah, potem pa smo se strmo povzpeli do jame Zijalke.

Secesijska Ljubljana

Sprehod po Secesijski Ljubljani nas vodi mimo mogočnih zgradb okoli Miklošičeve ceste in Miklošičevega parka. Tam je zbrana večina najpomembnejših ljubljanskih secesijskih stavb, zgrajenih v začetku dvajsetega stoletja. Zgradbe odlikuje svojstven stil, pri katerem so v arhitekturo vpleteni elementi rastlinske tematike, stilizirane grafične elemente in geometrijske vzorce.

S Crngroba na Križno goro

Na Križno Goro smo tokrat odšli iz Crngroba. Ogledali smo si Cerkev Marijinega Oznanjenja, nato pa sledili poti v gozd z daljšim, a zmernim vzponom. Na Planici smo se mimo spomenika NOB povzpeli do cerkve sv. nadangela Gabrijela, nato pa se večinoma spuščali vse do Križne gore in cerkve Svetega Križa. Vračali se nismo preko Planice, ampak po bolj ravninski poti mimo Lavtarskega vrha.


 

Pobrskajte po naši knjižni polici

Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.