Naslovna slika

Podrobnosti kolesarskega izleta

  • Zahtevnost: težka
  • Trajanje: od 6 do 8 ur
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje

  • Nevarnosti: zdrs ali padec
  • Uživajte v: razgled, mir, narava

  • Podlaga poti: asfaltna cesta, gozdna pot, makadamski kolovoz
  • Tip poti: označena pot
  • Značilnosti poti: tematska pot, krožna pot

  • Naravne znamenitosti: jezero
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, ruševine, spomeniki, kipi, stare zgradbe, vodnjaki

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Avto smo pustili na velikem makadamskem parkirišču kmalu za cerkvijo Sv. Volbenka na začetku vasi Volčje. S kolesi smo se peljali mimo Bloškega jezera in ob napajalnih potokih večkrat postali za fotografiranje v jutru prebujajoče se narave. Sledili smo oznakam Krpanove poti (Krpanov škorenj) in mimo vasi Kramplje prispeli do cerkve Sv. Duha.

Za vasjo Škrabče smo zavili desno na makadamsko gozdno cesto. Prijeten spust nas je pripeljal v dolino Iške. Ogledali smo si ruševine Beštečevega Mal’na, enega od šestih v Mali Iški požganih mlinov. Tam smo srečali tudi dva kolesarja, ki sta prav tako iskala skrite zaklade narave ob poti. Skupaj smo kmalu za ruševinami mlina zavili levo v strm breg, si ogledali studenec s pitno vodo, z vzponom pa kmalu obupali, saj je bila pot zaprta s podrtim drevjem. Strmino smo prevozili še večkrat, ko smo iskali primeren prehod po gozdnih stezicah v bližini. Na koncu smo obupali in s kolesi na ramenih grizli kolena do vrha vzpetine. Nova znanca sta vmes obupala, mi pa smo vztrajali in po številnih naporih prilezli do gozdne ceste.

S pomočjo navigacije smo našli pravo gozdno cesto, po kateri nas je prijeten osvežilen spust pripeljal do vasi Ravnik. Tam smo naredili krajši počitek pri vaškem vodnjaku, si ogledali lesen kip medveda s kravato in lepo okrašena dvorišča. Ponovno smo se, malo po travniku in malo po asfaltni cesti, vzpeli do vasi Gradiško, kjer smo naleteli na sliko Krpana in videli, kje je prestavil svojo kobilico s poti.

Pot nas je vodila po gozdni cesti in kasneje gozdni stezi proti vasi Štorovo. Spust je bil zanimiv, saj je potekal zgolj po stezi. Na koncu pa smo bili pred vasjo poplačani s počitkom na Krpanovi klopci, kjer je »Krpan s svojimi močnimi rokami prvič okusil mehkobo ženskega oprsja«.

Iz Štorovega nas je pot vodila malo po asfaltni cesti in malo po gozdni stezi ob cesti mimo Ravnice do Zavrha, kjer smo si ogledali skulpturo Bloškega vola, goveda, ki je bil ponos teh krajev. Pred nami pa je bil že vzpon do cerkve Sv. Urha. Ogledali smo si informacijske table, ki so predstavljale kraj in opisovale povest o Martinu Krpanu, uživali v počitku in razgledu, nato pa se mimo Fajglove domačije, domovanja Martina Krpana, spustili naprej v dolino. Ogledali smo si še ruševine dvorca Nadlišček, nato pa se mimo vasi Zales (tu smo si ogledali sušilnico sadja – pajštǝba) in Bočkovo pripeljali do vznožja Sv. Trojice.

Ker nas je načenjala utrujenost, se vzpona proti cerkvi Sv. Trojice nismo ravno veselili. Vseeno pa smo stisnili zobe in zagrizli v klanec. Napor je bil poplačan s počitkom pri cerkvici, razgledom na okolico in mirom. Spusta se nismo ravno razveselili, saj je potekal po nam in navigaciji neznanim gozdnim potem. Ko pa smo prispeli na ravnino in na travnik, pa so se nam odprli čudoviti pogledi na naravo planote. Še posebej lepo je bilo pri mostu prek potoka Bloščica.

Sončno nebo se je v popoldnevu pooblačilo in nevarnost nevihte je povzročila, da smo hitreje poganjali pedala. Kmalu pa je sledil pravi kulturni šok. Po celem dnevu miru in samote smo prispeli na hrupno in obljudeno cesto. Hitro smo si ogledali še spomenik talcem, se poslovili od miru narave in po prometni cesti nadaljevali pot proti vasi Volčje.

Pri cerkvi pred vasjo Volčje, kjer smo zjutraj v samoti pustili naš avtomobil, smo se komaj prebili mimo ljudi in vozil. Komaj smo čakali, da sedemo v avto in v samoti zapustimo ta direndaj.

Povezani prispevki

Rakov Škocjan

Osmica po Cerkniškem jezeru

Dostop

Avtocesto Ljubljana – Primorska zapustimo na izvozu Unec. Pot nadaljujemo levo skozi Unec, Rakek, Cerknico, Grahovo in Bloško Polico, kjer zavijemo levo proti Novi vasi in naprej na levo proti naselju Volčje. Tu na označenem parkirišču nad jezerom parkiramo avto.

Zanimivosti

Bloke oz. Bloška planota je obsežna skledasta planota blizu Unca, Cerknice, Ribnice in Sodražice. Leži na višini med 700 in 800 metri nadmorske višine. Za planoto so značilna mokrotna travišča in nizka barja. Ob naselju Volčje leži umetno Bloško jezero, katerega vode odtekajo v Cerkniško jezero. Veljajo za kraj začetka slovenskega smučanja.

Poleg jezera in nizkega barja si tu lahko ogledamo tudi značilno vas Sv. Duha s cerkvico iz 17. stoletja, ki jo so prenovili v sredini 19. stoletja.

Tu je tudi reka Iška, ki je sicer ena krajših slovenskih rek. Izvira na Bloški planoti, na koncu pa združena z reko Zalo teče proti Ljubljanskemu barju. V njej lahko še vedno najdemo potočne postrvi in rake koščake. Moč vode so izkoriščali tudi številni mlini in žage, katerih ruševine lahko še danes najdemo ob strugi reke.

V vasi Ravnik, ki je bila med drugo svetovno vojno požgana, najdemo vodnjak iz leta 1892. Vaščani ga imenujejo B’č in je bil postavljen po navodilih grofa Aursperga Turjaškega. V vasi Gradiško najdemo Borovščakovo domačijo, kjer naj bi se v Krpanovih časih skotila njegova draga kobilica.

Nad vasjo Zavrh najdemo skulpturo Bloškega vola, spomenik na nekdanjo trgovino z dobro pitano govedino. Če stopamo po Krpanovi poti, kmalu prispemo tudi do vrha, kjer je nekoč stal dvorec Nadlišek, sedaj pa v bližini stoji cerkev, posvečena sv. Urhu. Pod njo so ostanki domačije, kjer naj bi po legendi domoval Martin Krpan.

V vasi Zales ob Žmalkovi domačiji stoji zidana sušilnica sadja iz leta 1871. Domačini jo imenujejo pajštǝba. Leta 2009 je bila obnovljena.

Bočkov mlin in žaga stojita že več kot sto let na zahodnem delu Bloške planote. Poganjale so ju vode potoka Cerkniščica. Žaga je sicer še vedno v uporabnem stanju, a ne obratuje več. V mlinu pa se še vedno vrti »beli kamen«, ki ga ne poganja več mlinsko kolo, ampak turbina.

Nad njima na vzpetini stoji cerkev posvečena sv. Trojici. Cerkev je bila zgrajena v sedemdesetih letih 17. stoletja na ukaz Ivana Andreja, poznanega tudi kot grofa Turjaškega. Od nje se nam odpre čudovit razgled na celotne Bloke.

Po Blokah je speljana krožna Krpanova pot. V osnovi je dolga 19 km, a si jo lahko za 4 km podaljšamo z ogledom povirja reke Iške. Sama pot ni zahtevna, za njo pa potrebujemo med 4 in 7 ur. Ob hoji si lahko ogledamo skoraj vse zgoraj naštete znamenitosti.

Zemljevid

27.5 km, 07:48:06

Galerija slik