Kratka vsebina
Knjiga Mobilne refleksije obsega 12 člankov različnih avtorjev, ki tako ali drugače pomembno prispevajo pri družboslovnem preučevanju mobilne telefonije v Sloveniji. Vsi empirični podatki, obravnavani v člankih, temeljijo na Raziskavi o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, izvedeni v letu 2005. Članki so vsebinsko razdeljeni v štiri sklope, ki obravnavajo mobilno telefonijo v Sloveniji v kontekstu uporabe mobilnih telefonov v družbenem kontekstu, mobilno telefonijo v socialnih omrežjih ter pravni in tržni/marketinški vidika. Čeprav gre za strokovno publikacijo in je posledično branje nekoliko bolj zahtevno, pa knjiga zagotovo ne bo razočarala nikogar, ki ga mobilna telefonija zanima.
Razmišljanje
V času študija sem prebrala precej literature o mobilni telefoniji, obravnavani z družboslovnega vidika. A vsa literatura je bila tuja in je obravnavala tuje države, tuje narode, tuje trge mobilne telefonije. Po branju gradiva iz različnih držav pa je kaj kmalu moč ugotoviti, da ima vsak narod tudi na področju mobilne telefonije določene specifike. Knjiga Mobilne refleksije pa je ena prvih ali celo prva knjiga pri nas, ki obravnava področje mobilne telefonije pri Slovencih in to na podlagi empiričnih podatkov, zato sem se branja še posebej veselila. Da gre za strokovno publikacijo in ne bo šlo za lahkotno branje, sem ugotovila že takoj, ko sem prebrala uvod. Strokovnost literature so v nadaljevanju potrjevali vsi članki, ki so večinoma vsebovali teoretični uvod, predstavitev metodologije in raziskovalnih vprašanj ter predstavitev uporabljenih statističnih analiz za pridobitev predstavljen rezultatov, ki so bili napisani razumljivo, tekoče in zanimivo. Všeč mi je bilo, da temelj vsem člankom predstavlja ista raziskava, torej ista populacija oz. ljudje, zato je tudi primerljivost rezultatov 100%. A ta enotni temelj se je v drugi polovici knjige izkazal delno tudi za pomanjkljivost, saj so se določeni rezultati/zaključki začeli ponavljati, kar je vplivalo na moje bolj površno branje določenih odstavkov. O konkretnih zaključkih člankov, rezultatih in lastnosti Slovencev na področju mobilne telefonije ne bom konkretneje govorila, saj za tovrstno obravnavo knjiga vključuje preširok spekter področij. Posebej pa bi izpostavila sklop pravnih vprašanj na področju mobilne telefonije (ki obravnava predvsem zasebnost in hrambo prometnih podatkov), ki me je po obravnavi vseh člankov na podlagi empirije, kar malce presenetil, a hkrati je bilo branje malce drugačnih vsebin dobrodošla sprememba. Seznanila sem se z določenimi pravnimi določili na področju mobilne telefonije, ki jih do sedaj nisem poznala. In čeprav branje ni bilo prav nič družboslovno, so me nove informacije kaj hitro vodile do konca pravnega sklopa. V sklopu Razvoj mobilnih telefonij knjiga še na kratek in razumljiv poda zgodovino in razvoj mobilne telefonije in različnih mobilnih generacij (od 1G, 2G, 2,75G oz. EDGE, 3G, 3,5G oz. HSDPA do 4G). Čeprav se o različnih generacijah mobilne telefonije večkrat govori, pa sem razlike med njimi spoznala šele sedaj. Obenem sem poleg samih kratic (npr. MMS, WAP, PTT, HSUPA in druge), ki se sicer vedno uporabljajo v kontekstu obravnave mobilne telefonije in so samoumevne ter splošno sprejete, spoznala tudi njihov pomen. Zanimivo je bilo tudi brati o prihodnosti mobilne telefonije in mobilnih naprav (prihodnost mobilnih telefonij strokovnjaki opredeljujejo kot »modri«, »rdeči« in »zeleni« scenarij), o tem kaj vse strokovnjaki pripravljajo in razvijajo (npr. Acibo pametni spremljevalec oz. Phonemage, ki mobilnemu telefonu doda človeško inteligenco, zato se uporabnik lahko z njim glasovno sporazumeva oz. za to uporablja projekcijsko tipkovnico;), a stopnja razvoja še ni dovolj dovršena, da bi naprednejše mobilne naprave lahko prišle na trg. Knjiga je za področje mobilne telefonije v Sloveniji strokovno vsekakor pomembno gradivo in obenem zanimivo ter informativno zelo bogato branje tudi za vse nas, ki nas mobilna telefonija zanima neprofesionalno. Za konec pa naj omenim še pomanjkljivost knjige – knjiga temelji na empiričnih podatkih iz leta 2005, zato je glede na hiter razvoj in spremembe na tem področju danes že marsikateri rezultat verjetno zastarel.