Knjige

Podrobnosti o knjigi

  • Avtor: Henry Gilbert
  • Polni naslov: Robin Hood
  • Originalni naslov: Robin Hood

  • ISBN: ni podatka
  • UDK: 820(02.053.2)-311.6
  • COBIS-ID: 1914934

  • Založba: Mladinska knjiga
  • Leto izdaje: 1968
  • Kraj izdaje: Ljubljana
  • Zbirka: Moja knjižnica
  • Število strani: 282
  • Jezik: Slovenski

{field 59}

Kratka vsebina

Zgodbe o Robinu Hoodu spadajo med angleško ljudsko izročilo. Pojavile so se že v 13. stoletju in nadaljevale vse do današnjih dni. V lov za njimi se je podalo precej zbirateljev ljudskega izročila. Eden med njimi je bil tudi Henry Gilbert, čigar v slovenščino prevedeno delo je prišlo v roke tudi meni.

Knjiga sledi Robinovim dogodivščinam od njihovega začetka pa do bridkega konca. Opisuje, kako je Robin, sicer eden redkih svobodnjakov tistega časa, s svojimi dobrimi lastnostmi, pogumom in častjo, grenil življenje kruti in pohlepni gospodi. Njegova dejanja so pripeljala do njegovega izobčenja. Kmalu so se mu pridružili še tlačani, ki so želeli prekiniti svojo bridko usodo pomanjkanja in bičanja. Naselili so se v Sherwoodski gozd in tam pričeli uživati svobodno življenje.

Ker pa so morali za preživetje obvladovati tudi tlačanom neznane veščine, kot je lokostrelstvo, stezosledstvo in boj, jih je Robin pričel učiti teh umetnosti. Kmalu so se iz okornih kmetov prelevili v spretne gozdnike. Pridružil se jim je tudi Mali John, močan, a po srcu dobrodušen ter veseljaški velikan. Skupaj so zagodli marsikateremu bogatemu popotniku, rešili čast in premoženje ljudem, ki se jim je godila krivica ter na tak ali drugačen način nagajali kruti cerkveni in posvetni gospodi. Robin je bil znan po tem, da ni nikoli ropal revnih, ampak samo nepoštene in pogoltne bogataše. „Povabil“ jih je na gostijo, ki so jo nato drago plačali s premoženjem, ki so ga imeli s seboj.

A denarja ni vedno obdržal zase. Pogosto ga je podaril tistim, ki so ga potrebovali. Na tak način si je pridobil številne prijatelje in zaveznike, pa ne samo med tlačani in reveži, ampak tudi med vitezi, ki jih je zla usoda ali zli sovražniki, pahnila v bedo. A z dobrimi deli ni sklepal samo prijateljskih vezi, nakopal si je tudi številne sovražnike. To je bilo najpogosteje bogato in ošabno plemstvo, pa tudi tatovi, izdajalci in vohuni. Njegovi največji sovražniki so bili brez dvoma šerif Nottinghama, sir Guy of Gisbourne in princ John. V številnih spletkah so ga želeli zajeti in pokončati, a jim to ni ravno najbolje uspevalo.

Ko se v deželo vrne Robinov ljubi kralj Richard, se v deželo vrne mir in poštenje. Robin in njegovi prijatelji pridobijo svobodo ter se lahko iz gozda preselijo v civilizacijo. Z lady Marijano poročen Robin Hood se ustali in pomaga kralju Richardu pri vzdrževanju miru in reda. Po Marijanini smrti pa ga ponovno pokliče gozd, saj le tam lahko najde svoj mir. Z leti ostari in tudi zboli. Zdraviti se hodi k daljni sorodnici, ki mu na koncu obrne hrbet in ga pusti umreti. Prijatelji ga pokopljejo tam, kjer je sam najrajši ležal – v Sherwoodskem gozdu.

Razmišljanje

Dogodivščine Robina Hooda nas popeljejo v čas, ko so svetu vladali dobri in tudi zli ljudje, v čas, ko so ljudje vedeli, kaj so prave vrednote, niso pa jih nujno tudi upoštevali, v čas, ko sta pogum in čast še vedno nekaj pomenila. Hkrati pa v nas prizadenejo boleče spoznanje, da se naša draga civilizacija v skoraj tisoč letih, kolikor so pripovedke o ljudskem junaku že stare, pravzaprav ni skoraj nič spremenila. Edino takih junakov, kot so bili Robin in njegovi možje iz Sherwoodskega gozda, je vedno manj.

Robin Hood mi je bil vedno navdih pri iskanju dobrega v tem sivem svetu. S svojim pogumom je vzbudil mojo domišljijo, hkrati pa mi je s svojimi dejanji dostikrat pokazal pot skozi življenje. Čeprav se zdi, da so plemenite vrednote potonile v pozabo, pa temu ni tako. Vsak od nas jih je v boju za lepši jutri zavestno potisnil v pozabo in šele v časih največjih stisk pridejo v našo zavest. Tako kot tudi Robina verjetno ne bi bilo, če ne bi bile stiske tlačanov tako velike, da je poštenjakom zavrelo in so se odločili nesrečnikom pokazati žarek upanja, lopovom pa pravico.

Če se ozrem po naši Sloveniji, vidim, da se tudi v naši zgodovini skrivajo junaki, ki so s svojimi dejanji kljubovali vladajočim nepridipravom in v svoji dobroti rešili narod pred nesrečami. Kar poglejmo našega Petra Klepca, ki so ga, tako narod kot oblasti uporabile za obrambo pred Turki. Ali pa Martina Krpana in, še boljše, kar kralja Matjaža. Žal pa vsi ti junaki iz dneva v dan tonejo v pozabo, tako kot vrednote, ki jih nosijo v sebi.

A v današnjih časih smo že kar malo siti vedno istih depresivnih novic in vedno istih lumpov, ki nam krojijo usode. Ni vrag, da se ne bi slej ko prej pojavil junak, ki bo, tako kot Robin Hood, ljudstvu pokazal luč in gospodo ponovno naučil vrednot, po katerih naj vladajo.