Naslovna slika

Podrobnosti izleta

  • Trajanje: cel dan
  • Predlagan letni čas: pomlad, poletje

  • Uživajte v: razgled, mir, narava, gorsko cvetje, divje živali

  • Naravne znamenitosti: izviri, izlivi, jezero
  • Urbane znamenitosti: gradovi, kapelice, spomeniki, kipi

Kazalo vsebine


1 1 1 1 1

Potopis

Izlet, ki smo ga opravili za praznovanje rojstnega dne Bubike ter kolega dr. Jugota, je razdeljen na številne drobne točke, znamenitosti, ki jih je bilo ob poti obilno. Prvi in edini cilj izleta, ki vam ga želim v naslednjih vrsticah opisati, je bil uživanje v družbi ter v lepotah narave, ki jih v tem koncu Slovenije ne manjka.

Na začetku Kranjske Gore smo se ustavili ob jezeru Jasna. Umetno jezero leži v idiličnem alpskem področju. Jutranji mir še niso kalili turisti, tako da smo že takoj zjutraj uživali v odsevih gora v mirni vodi. Naredili smo kratek sprehod ob obali ter se podali na prod okoliških potokov. Ko smo si ogledali še znamenitega Zlatoroga, smo se podali v boj z ovinki ceste na Vršič.

Na srečo smo se kmalu lahko odpočili v miru Ruske kapelice, ki jo je še vedno ovijal hlad poletnega gozda. Svetloba je prosila za fotografije in z veseljem smo ji ustregli. Pogovor pa je vseeno nanesel na padle nesrečne vojne ujetnike, ki smo ga končali z nekaj sočnimi o politiki. A pogovor je kmalu stekel v čisto drugo smer, saj je narava kar klicala po veselju.

Nadaljevali smo po ovinkih in se ustavili ob Ajdovski deklici, okameneli sojenici, ki vestno pazi na naše gore izpod Prisojnika. Ker je ura postajala vedno bolj pozna, smo se kmalu odpeljali na Vršič, naš najvišji prelaz. Na parkirišču smo plačali parkirnino in imeli srečo, da smo avto lahko pustili prav blizu izhodišča za načrtovan pohod proti Slemenovi špici.

S pohoda smo se vrnili v največji vročini. Komaj smo čakali na spust v hladno dolino Soče, katere izvir smo si imeli namen ogledati. Na označenem mestu smo zavili desno na ožjo pot, ki nas je pripeljala do gostilne. Tam smo pustili avto ter se peš odpravili proti izviru. Pohodna oprema je priporočljiva, čeprav se da daleč priti tudi s supergami. Zadnji del je varovan z jeklenico, prav do izvira se pa da priti tudi po skalah ob strugi, če ta seveda ni preveč polna. Uživali smo v hladu reke, poskusili njen okus in počivali. Kaj bi pa drugega človek počel v teh krajih, če ne užival?

Po eni uri sprehoda smo se vrnili do avta ter se odpeljali proti botaničnemu vrtu Alpina Juliana. Plačali smo vstopnino ter se z doktorjem biologije odpravili v park. Čas morda res ni bil pravi za opazovanje cvetlic, a smo vseeno našli marsikatero redkost v cvetu njene lepote. Čeprav je park na prvi pogled majhen, pa se v njem lahko za dobro uro ali dve kaj hitro izgubimo. Na vrhu je razgledna točka, kjer smo strnili vtise o dosedanjih doživetjih ter naredili načrt za spust.

Želeli smo si ogledati še trdnjavo Kluže in želja se nam je izpolnila. Seveda smo si jo ogledali le od zunaj, videli pa smo tudi njeno dvorišče. Kratek sprehod proti stari trdnjavi nam je končala utrujenost. Z avtom smo se tako rajši zapeljali do enega izmed kopališč ob reki, si ogledali in se sprehodili čez viseče mostove ter namočili noge v bistri vodi. Pot nas je nato vodila mimo Loga pod Mangartom, kjer smo se spomnili katastrofalnega plazu izpred let. Peljali smo se tudi prek novozgrajenega mostu, kjer smo se ustavili in si ogledali uničenje, ki ga je narava pustila za seboj.

Skozi Italijo (mimo Rabeljskega jezera) smo se vrnili v Kranjsko Goro in od tam domov. Izlet smo zaključili, kot je že tradicionalno za rojstne dni, v indijsko-kitajski restavraciji v Bitnjah.

Povezani prispevki

Dostop

Z avtom smo se peljali po gorenjski avtocesti, ki smo jo zapustili pred platojem Karavanke. Pot smo nadaljevali v smeri Kranjske Gore po lokalni cesti. V Kranjski Gori smo zavili levo v smeri Vršiča. Na koncu Kranjske Gore smo na desni strani ceste pustili avto in si ogledali jezero Jasna. Nato smo se po slikoviti cesti pričeli vzpenjati proti Vršiču. Ob cesti so parkirišča za ogled Ruske kapelice ter Ajdovske deklice. Na prelazu Vršič je urejeno plačljivo parkirišče. Nato smo se spustili v dolino Trente. Ob oznakah za izvir Soče smo zavili desno in prispeli do parkirišča pri koči. Vrnili smo se v dolino Trente. Na parkiriščih za botanični vrt Juliana ter pri raznih kopališčih ob strugi reke Soče smo pustili avto, nato pa se odpeljali do trdnjave Kluže. Sledili smo oznakam za Log pod Mangartom ter prispeli v Italijo. Mimo Rabeljskega jezera smo se pripeljali do Slovenije in mimo Kranjske Gore ponovno prispeli na gorenjsko avtocesto.

Zanimivosti

Vršič, izhodišče našega vzpona na Slemenovo špico, je z 1611 m najvišji slovenski cestni prelaz, ki povezuje Gorenjsko s Trento. Znamenito vijugasto cesto, ki iz Kranjske Gore vodi na Vršič in nato v dolino Trente, so v težavnih in nevarnih razmerah med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. Žrtvam gradnje v spomin je postavljena Ruska kapelica, v opomin pa si lahko ogledamo tudi številna pokopališča. Vendar pa je prelaz kot povezava med pokrajinama bil poznan že pred vojno, najverjetneje že od staroselcev. Danes je kot najvišji prelaz v Sloveniji oblegana turistična točka ter izhodišče za obiske Velike in Male Mojstrovke, Prisojnika, Planje in Slemenove špice. Ob poti srečamo naslednje planinske domove: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).

Botanični vrt Alpinum Juliana je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne in vanj posadil rastline iz okoliških hribov. Sledili so mu še drugi botaniki, tako da sedaj lahko tam najdemo rastline iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, Furlanskega hribovja, pa tudi Karavank, Kamniških Alp Pirenejev, Atlasa in Kavkaza. Vrt leži v dolini Trente ob vznožju Kukle na nadmorski višini 800 m in obsega 2572 m2.

Soča je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji. Izvira na nadmorski višini okoli 1100 m v Julijskih Alpah v zgornjem delu doline Trente. Izvir je kraški. Poleg pregovorne bistrosti je znana tudi po soški postrvi (Salmo marmoratus) ter krvavih bitkah v prvi svetovni vojni. Izliva se v Italiji, blizu Tržiča (Foce dell'Isonzo). Za razliko od bistrega kraškega izvira je izliv v Jadransko morje zamočvirjen, obdan z lagunami ter naravni rezervat za številne ptice.

Zemljevid

8 km, n/a

Galerija slik