Obiskali smo Naravni rezervat Škocjanski zatok pri Kopru, ki je največje polslano somornično mokrišče v Sloveniji. Ob začetku poti so nas pozdravili kamarški konji, nato smo sledili poti v objemu zelenja. Naravo in živali smo opazovali iz več opazovalnih točk, najdlje pa smo se zadržali na opazovalnem stolpu. Nato smo se odpeljali še nad Markovec, kjer smo uživali lep razgled na slovensko obalo.

V Izoli smo se sprehodili po obali in uživali v sladoledu, nato smo se odpeljali glavnemu cilju izleta naproti – Strunjanski klif. V Strunjanu smo se sprehodili ob laguni Stjuža in se razgledali na Strunjanske soline. Potem smo odšli na pot po Strunjanskem klifu, ki nas je v senci gozda vodila mimo Strunjanskega križa do čudovitega Mesečevega zaliva. Dan smo zaključili pri Formi Vivi v Portorožu.

Kljub burji smo se potepali po obali. Sprehajali smo se po ozkih primorskih uličicah Izole mimo Trga padlih in cerkve sv. Mavra do obale z glavnim pomolom. Ker je bila burja za obisk Debelega rtiča vseeno premočna, smo odšli v Koper. Ogled starega dela mesta smo pričeli na Ukmarjevem trgu in končali pri Da Pontejevem vodnjaku. Dan smo zaključili na prazniku kakijev v Strunjanu.

Potepali smo se po Primorskem. Najprej smo se odpeljali do vhoda Kačne jame, sledil je ogled prikupne vasice Lokev in obisk Vojaškega muzeja Tabor. Pred jamo Vilenico smo v parku le uživali energijo kraja. Nato smo si v vasi Križ ogledali cerkev, v Tomaju pa smo iz cerkvenega obzidja uživali razgled. Sledil je ogled Štanjela in Gorice. Zadnje sončne žarke pa smo lovili na stolpu v Goriških Brdih.

Preživeli smo dan v dolini Trente. Ustavili smo se pri jezeru Jasna in uživali jutro idiličnega alpskega področja. Ustavili smo se še pri Ruski kapelici in Ajdovski deklici, nato pa se iz Vršiča povzpeli na Slemenovo špico. V hladu doline reke Soče smo obiskali njen izvir in botanični vrt Alpina Juliana. Dan smo zaključili pri trdnjavi Kluže, od koder smo se vračali mimo Rabeljskega jezera.

Obiskala sva Štanjel, ki pa je bil zaradi obnov bolj ali manj predvsem eno veliko gradbišče. Sicer je pregled narejenih fotografij doma pokazal, da sva v objektiv kljub temu ujela marsikatero očarljivo podrobnost naselja v jesenskih barvah in je bil jesenski dan vseeno bolj pisan. A zagotovo bova Štanjel obiskala še kdaj drugič, ko bova lahko uživala v vseh njegovih čarih.

Sprehajali smo se po ozkih ulicah primorskih vasic. V Koštaboni smo se sprehodili od cerkve sv. Kuzma in Damjana do cerkve sv. Andreja na koncu vasi. V Krkavčah smo občudovali jesensko pokrajino in si ogledali kamen Krkavški menhir, v vasi Sv. Peter pa smo se ustavili pri Tonini hiši. Nato smo se spustili v dolino reke Dragonje in se skoraj do sončnega zahoda potepali po Sečoveljskih solinah.

Obiskala sva slovensko najstarejšo in najlepšo turistično jamo, jamo Vilenico. Voden ogled se je začel s spustom v jamo po 525 stopnicah vse do prve znamenitosti, Plesne dvorane. Po opisu kratke zgodovine jame smo odšli na ogled kapnikov zanimivih oblik in barv ter drugih naravnih lepot jame. Ogled smo zaključili v Dvorani Vilincev, ki je bila po ogledu že tako lepe jame le še pika na i.

Obiskali smo prijateljico in njeno pasjo druščino v vasi Lokev. Ogled vasi Lokev smo preložili na drugo priložnost. Raje smo sprejeli povabilo prijateljice na sprehod v dolino reke Reke v Park Škocjanskih jam. Uživali smo v pestrem rastlinskem in živalskem svetu ter pravi tišini narave. Sprehajali smo si ob reki, prečkali vodni zasip in lovili v objektiv vse živali v bližini.