Naslovna slika

Podrobnosti izleta

  • Trajanje: večji del dneva
  • Predlagan letni čas: pomlad, jesen

  • Uživajte v: turistična ponudba

  • Naravne znamenitosti: brez
  • Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, gradovi, mestni trgi, mostovi, spomeniki, kipi, stare zgradbe, stara mestna jedra, vodnjaki

Kazalo vsebine


Thank you for rating this article.

Potopis

V Ljubljano smo se v veliko veselje našega najmlajšega odpravili z vlakom. Oglede smo tako pričeli v bližini železniške postaje in nadaljevali proti centru starega dela mesta.

Na začetku smo si ogledali park, imenovan Hologram Evrope. Kamnite skulpture, polne energetskih simbolov, so nas zaposlile za kar lep čas. Šele ko smo si vsak kamen dodobra ogledali, mimogrede pa opazovali mimo vozeče se vlake, smo se podali po Slovenski cesti in si ogledali Kmetsko posojilnico. Fasado krasijo različni secesijski motivi, med drugim motivi rož, keramične ploščice in šahovnice okoli oken.

Sledila je Hribarjeva hiša, kjer smo se navduševali nad zlatimi levi na fasadi. Prispeli smo v Miklošičev park. Tam smo si ogledali Miklošičev spomenik in Čudnovo ter Pogačnikovo hišo. Na prvi smo takoj opazili vogalni stolp z ogromno kroglo na vrhu, pri slednji pa okrašeno fasado.

Na drugi strani parka smo našli Krisperjevo hišo, kjer fasado zgornjega nadstropja krasijo raznobarvni krogi, ki se kot melodija razprostirajo po celotni zgradbi. V bližini je bila tudi Bambergova hiša, kjer fasado v zgornjem nadstropju krasijo reliefne glave. Ko smo se po Miklošičevi cesti bližali Tromostovju, smo naleteli na Zadružno gospodarsko banko. Njena pisana fasada izstopa iz monotonosti ulice in je kot taka prepoznavna daleč naokoli.

Hotel Union je zaradi svojega imena in slovesa dobro poznan. Njegovo podobo smo že vsi verjetno najbolje poznali, tako da se nismo prav dolgo mudili pri njem. Ljudska posojilnica nas je očarala z reliefi na fasadi in kipi na strehi.

Nikoli si ne bi mislili, da je bila Urbančeva hiša prva veleblagovnica v Ljubljani. Sedaj jo opazimo predvsem zaradi svoje nenavadne oblike in izrazitega nadstreška nad vhodom.

Na Čopovi ulici smo poiskali mestno hranilnico, še eno izmed secesijskih zgradb, za katero je značilen njen nadstrešek nad vhodom. Pri povratku smo na Prešernovem trgu opazili Hauptmanovo hišo s svojimi pisanimi ploščicami na fasadi.

Sprehodili smo se še do oddaljenega dekliškega liceja – Mladike, nato pa si med potjo nazaj ogledali še Križanke, Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Park Zvezda, Kongresni trg, Cankarjev dom, Trg republike, Parlament, Maximarket, Filharmonično akademijo, Pravno fakulteto.

Po vseh teh ogledih smo morali že pohiteti, da smo še pravočasno ujeli vlak domov.

Povezani prispevki

Dostop

Mi smo se v Ljubljano pripeljali z vlakom in pričeli z ogledi iz železniške postaje. Za obisk z avtomobilom predlagamo parkirišča ob železniški postaji, lahko pa tudi katerokoli parkirno hišo med železniško postajo in Kongresnim trgom.

Zanimivosti

Secesija v zgodovinski umetnosti predstavlja odcep mladih slikarjev in arhitektov od tradicionalnih umetniških slogov. Do nje je prišlo na prelomu iz 19. v 20. stoletje v Parizu, nato pa se je razširila po vsej Evropi. Čeprav se je secesija rodila v Franciji, pa so bolj pomembne veje münchenska, berlinska in dunajska secesija, saj so te veje rodile pomembne mojstre umetnosti.

V Sloveniji poznamo predvsem secesijsko arhitekturo, ki se je pričela razvijati po potresu v Ljubljani leta 1895. V procesu obnove mesta so med letoma 1901 in 1909 obnovili okoli 70 stavb, kjer lahko zasledimo prvine secesijske arhitekture. Najpomembnejši in najbolj izstopajoči predstavniki se nahajajo med Prešernovim trgom, Miklošičevim parkom in Slovensko ter Njegoševo cesto. Med predstavniki secesijske arhitekture ne moremo mimo omembe arhitekta Maksa Gasparija, ki je ustvarjal arhitekturne spomenike v Ljubljani in tudi v tujini. Poleg njega so v Ljubljani ustvarjali tudi Friedrich Sigmundt, Josip Vencaš, Ciril Metod Koch, Ivan Vurnik in drugi.

Zemljevid

13 km, 09:07:57

Galerija slik