Izleti

Potopis

Že kmalu zjutraj sva se, tokrat sama s Podijem, podala raziskovati kraje, ki sem jih nazadnje obiskala kot otrok – odšla sva v Rovinj. Načrtovala sva obisk starega dela mesta in dveh večjih dopustniških lokacij, Resort Amarin in Resort Villas Rubin. Po dobrih dveh urah vožnje sva zapustila avtocesto in sledila izvozu za Rovinj. Kar nekaj časa sva se vozila po glavni cesti, se peljala preko Rovinjskega sela, nato pa se je že kmalu odprl pogled proti morju in Rovinj je bil že viden v daljavi. Peljala sva se v smeri centra in hkrati obale, ki pa sta morala še malo počakati na najin obisk.

Na odcepu kmalu po prvem krožišču v Rovinju sva zavila desno in sledila dobro vidnim modrim tablam (ki označujejo vse Maistra hotele in njihova počitniška naselja) za Resort Amarin. Vozila sva se ob obali, ki je ponujala res lepe poglede na čisto modrino. Nato se je cesta nadaljevala v notranjost in vozila sva se med zelenjem brez kakršnega koli razgleda na okolico. Razmišljala sem že, da sva zašla in bova morala obrniti, ko se je pred nama pojavila velika modra tabla za oster zavoj levo v Resort Amarin. Parkirišče je bilo za zapornicami, a nama je prijazni receptor povedal, da je brezplačno parkirišče za zapornicami namenjeno tudi obiskovalcem. Po dolgi vožnji sva bila zelo vesela, da je bil pred nama sprehod. Vreme sicer ni bilo ravno idilično za obisk obale. Dan je bil vetroven in oblačen, vseeno pa se je sem ter tja skozi oblake le pokazal tudi kakšen sončni žarek. Mimo hotela Amarin sva se ob lepih cvetnih nasadih sprehodila naravnost do obale. Prišla sva do lepo urejene kamnite plaže z dolgim pomolom, tremi večjimi zalivi, športnimi igrišči in kampom v bližini. Žal sva kmalu na plaži srečala tablo »psom prepovedano«, zato sva se le na kratko razgledala naokoli in obrnila najin sprehod v drugo smer. Prišla sva do lepo urejenih zelenic in parka pred hotelom – cvetlični nasadi, različne skulpture, cvetoči mak, otroška igrala, klopi, urejene sprehajalne poti in še bi lahko naštevala. Izbrala sva si pot, ki je vodila ves čas ob obali in večkrat ponudila tudi lep razgled na mesto Rovinj v daljavi. Krožna pot naju je pripeljala pred glavni vhod hotela in še več lepih cvetličnih nasadov. Ravno v tem času naju je pozdravilo nekaj sončnih žarkov, zato je bil pogled na mogočen hotel z urejeno okolico še toliko lepši. Uživala sva v parku in si vzela kar nekaj časa za slikanje ter sprehajanje po številnih potkah. Po dobri uri raziskovanja sva zapustila Resort Amarin in se odpeljala nazaj v mesto Rovinj.

Ko sva se ponovno priključila že poznani glavni cesti tam, kjer sva jo prej zapustila, sva zavila desno in se v kratkem pripeljala naravnost do kar nekaj velikih parkirišč tik ob obali ter starem delu mesta. Ura je odbila ravno enajst, ko sva začela najin potep po starem delu Rovinja. Zastavila sem si traso z začetkom na Trgu padlim borcem, ki je lociran tik ob Gledališču Antonio Gandusio. Nato sva se sprehodila do Trga maršala Tita, ki je obkrožen s tremi znamenitostmi – mestno uro, fontano Deček z ribo in Muzejem Rovinj. Od trga sva nadaljevala sprehod ob obali Luke sv. Katarine in prišla do Velikega pomola, ki je v tem času žal nudil razgled le na veliko gradbišče na drugi strani zaliva. Nadaljevala sva po ozkih mestnih uličicah do Vrat sv. Benedikta, ki vodi do male Cerkvice sv. Benedikta, skrite čisto med stavbami starega mesta. Ob vrnitvi nazaj na glavno ulico in nadaljevanju poti sva kmalu na desni strani videla tudi Vrata sv. Križa, na levi, obalni strani pa Cerkev sv. Križa. Ponovno gre za majhno cerkvico, katere zvonika sploh nisem opazila in bi jo brez oznake, da gre za znamenitost, zgrešila. V nadaljevanju najine poti se je pogled odprl. Prišla sva do lepo urejene sprehajalne poti, na levi strani s pogledom na morje, na desni strani pa veliko lepih zelenih nasadov. Pot je vodila skoraj okoli polotoka, a se je kmalu odcepila tudi do glavne znamenitosti Rovinja, Cerkve sv. Evfemije in zvonika. Do nje je vodil lep drevored, pogled na cerkev pa sploh ni bil nič posebnega. Poleg tega so tudi na zvoniku trenutno izvajali gradbena dela in ga je bilo lepše slikati iz daljave. Preko številnih turistov sva se prebila na drugo stran cerkvenega dvorišča, kjer je na kamniti ograji pred vsemi fotografi ponosno poziral neustrašni galeb. Od njega sva najin sprehod nadaljevala krožno – nazaj v staro mesto sva se spustila po Ulici Grisia, na začetku katere stoji Cerkvica sv. Josipa. Ulica je sicer polna majhnih trgovinic s številnimi spominki za turiste in pasjim ali mačjim domačinom na vsakem vogalu. Na njej še danes stoji tudi poznorenesančna hiša iz začetka 17. stoletja. Spust po Ulici Grisia naju je pripeljal do Mestne palače in do Balbijevega loka (na mestu katerega so nekdaj stala glavna mestna vrata). Zavila sva levo in se sprehodila še na drugo stran polotoka do Cerkvice Gospe dobrega zdravja. Podi je bil že precej utrujen, a sem se kar z njim v naročju vseeno podala še na del mesta, ki ni več del polotoka. Sprehodila sva se mimo osnovne šole in Frančiškanskega samostana vse do Akvarija Rovinj, ki stoji tik ob glavni cesti in že v bližini najinega parkirišča. Dan se je prevesil že v drugo polovico, zato je bil pred obiskom najine zadnje lokacije najprej čas za hitro malico.

Modre table z oznakami za Resort Villas Rubin sem v tem dnevu že opazila, zato sem že približno vedela v katero smer se moram odpeljati. Vračala sem se nazaj po glavni obalni cesti vse do prvega krožišča na začetku Rovinja, kjer sem sledila prvemu izvozu desno, nato pa naprej modrim tablam. Tokrat sva po glavni cesti hitro prišla do table, ki je označevala desni zavoj za počitniško naselje. Pred zapornico recepcije je bilo jasno označeno brezplačno parkirišče za obiskovalce, zato tudi tu nisva imela nobenih težav s parkiranjem. Takoj na vhodu v počitniško naselje sem na veliki tabli pregledala njegov zemljevid. Opazila sem, da imajo tu plažo dovoljeno tudi za pse in se odločila, da se najprej sprehodiva v njeni smeri. Pot sva začela v desno smer naselja, kjer sva hodila med številnimi raznobarvnimi apartmaji in kaj kmalu prišla do velikih zelenih površin ter gozdička. A midva sva zavila na obalo, do kamor so naju vodile lepo urejene poti. Tu je obala dolga, veliko daljša kot v prej obiskanem počitniškem naselju. Tej obali nisi videl konca niti na eni, niti na drugi strani. Pogled se odpira na široko morje in na nekaj majhnih otočkov v bližini. V daljavi pa ni več razgleda na mesto Rovinj, ki je od tu »skrit« za Zlatim rtom. Tudi tu je plaža kamnita in lepo urejena, poleg nje je veliko zelenih površin in kar nekaj sence pod borovci. Sprehajalne poti ves čas vodijo ob obali, poleg njih pa lahko na številnih klopeh malo posediš in zreš v neskončno modrino. S Podijem sva se kar nahodila, preden sva raziskala večji del počitniškega naselja. Jaz sem kljub stalni spremljavi vetra uživala ob slikanju morskih motivov in sprehajanju ob obali, Podi pa je počasi že nakazoval željo po odhodu domov. Zato se nisva sprehodila še do kampa v daljavi, ampak sva si naredila krožno pot med številnimi apartmaji nazaj do avta.

Pred nama je bil povratek nazaj v Slovenijo. Polna lepih vtisov dneva sem zapustila Rovinj in ko sva se preko Rovinjskega sela vozila nazaj proti avtocesti, sem se odločila za pot mimo Limskega kanala. Tam sva naredila še kratek postanek in sprehod, potem pa je bila pred nama le še vožnja domov.

Povezani prispevki

• Brioni

Dostop

Istrski ipsilon zapustimo na izvozu Kanfanar, kjer se že začnejo oznake za Rovinj. Kar nekaj časa se peljemo po glavni cesti, preko Rovinjskega sela vse do Rovinja. Takoj na začetku mesta je krožišče.

V kolikor želimo obiskati »Resort Villas Rubin«, moramo krožišče zapustiti na tretjem izvozu.

V kolikor želimo obiskati mesto Rovinj, krožišče zapustimo na drugem izvozu in pot nadaljujemo ves čas naravnost po cesti (Aleja Ruđera Boškoviča) vse do obale.

Če pa želimo obiskati »Resort Amarin«, križišče zapustimo na drugem izvozu, čez nekaj časa pa zavijemo desno in sledimo modrim tablam podjetja Maistra.

Zanimivosti

Rovinj leži na zahodni obali hrvaške Istre, tik pod Limskim kanalom. Predhodnik današnjega mesta je bil ustanovljen v poznem obdobju antike. Z imenom Ruvignio se prvič omenja v začetku 13. stoletja, ko je bil najprej v lasti Oglejskega patriarha, kasneje pa je padel v last Benečanov. Po padcu beneške države leta 1797 je mesto pripadlo Avstriji, kasneje v letih 1981-1943 Italiji, po koncu 2. svetovne vojne pa je postalo del Jugoslavije. Mesto Rovinj ima tudi dve pomembni pristanišči, severno za tovorne ladje in južno za ostala plovila.

Rovinj velja za najbolj romantično mesto v Sredozemlju. Stari del mesta leži na polotoku (del nekdanjega otoka Mons Albanus), katerega glavna znamenitost je Cerkev sv. Evfemije s 60 metrov visokim zvonikom (gradili so ga 26 let, moral bi biti podoben zvoniku cerkve Sv. Marka v Benetkah). Mesto je natrpano z ozkimi hišami, ozkimi ulicami in številnimi majhnimi trgi. Z morske strani je zaščiteno z visoko skalnato obalo in visokimi stenami hiš, ki stojijo na pečinah. Že v 7. stoletju je bilo obdano z obzidjem, ki je bilo kasneje utrjeno in dopolnjeno še z mestnimi stolpi. Od sedmih mestnih vrat so danes ohranjena tri. Mesto naredijo še posebej unikatno stari del mesta (mesto ima dve mestni jedri, zato je bil stari del mesta leta 1963 razglašen za kulturni spomenik), 67 km obale, preko 2200 ha zaščitenih zelenih površin in gozdnih parkov ter 16 otokov, otočkov in grebenov. Lepoto mesta so še posebej cenili številni umetniki, ki so tu ustvarili svoje najlepše motive in jih razstavljali na Ulici Grisia oz. ulici umetnikov. Rovinj nudi neskončno možnosti za sprehode v čudoviti naravi, odkrivanje skritih lepot, kulturnih starin, kulinaričnih specialitet in drugih aktivnosti, vse v kombinaciji z visoko kakovostno nastanitvijo.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik